Vrh EU: kaj Ukrajini zares prinaša status kandidatke in kaj bo z BiH?

Svet 23. Jun. 202206:50 > 08:283 komentarji
Delite:
Ukrajina, EU
Foto: PROFIMEDIA

Pričakovanja od tokratnega vrha voditeljev držav Evropske unije v Bruslju so velika. Potem ko je Evropska komisija pred dnevi menila, da lahko – ob izpolnjevanju določenih korakov – Ukrajina in Moldavija dobita status kandidatke za članstvo v EU, je pričakovano, da bodo voditelji ta status državama odobrili in na ta način, kot je pojasnila dr. Ana Bojinović Fenko s Fakultete za družbene vede, prižgali zeleno luč spremembi širitvene oziroma sosedske politike EU. A to nikakor ne pomeni hitrejše poti do članstva v EU. Pozornost pa te dni ni usmerjena le v Ukrajino in Moldavijo, temveč tudi v BiH. Slovenija je namreč pobudnica ideje, da se v luči ohranjanja kredibilnosti širitve EU status kandidatke nemudoma podeli tudi tej državi. Pobudi naj bi se pridružili še Avstrija in Madžarska.

Oboroženi spopadi v Ukrajini so v mednarodni skupnosti spremenili marsikaj. Med drugim so pospešili razpravo o prihodnosti Ukrajine, Moldavije in Gruzije, treh držav, ki so tako ali drugače v konfliktu z Rusijo. Medtem ko si na bojiščih v Ukrajini nasproti stojijo ukrajinske in (pro)ruske sile, sta Moldavija in Gruzija prizorišče t. i. zamrznjenih konfliktov – separatisti, naklonjeni Rusiji, vladajo v Pridnjestrski republiki na vzhodu Moldavije, pa v Južni Osetiji in Abhaziji, ki ležita na območju Gruzije.

Da je Evropska unija oziroma njeno članstvo lahko dinamično, je v zadnjih letih po eni strani pokazal izstop Združenega kraljestva (brexit), ki so ga Britanci izglasovali leta 2016, po drugi strani pa se je v zadnjih tednih podaljšal seznam držav, ki so zakorakale na pot proti Evropski uniji. Štirim državam Zahodnega Balkana, ki se aktivno približujejo EU – pristopna pogajanja s Srbijo so se začela leta 2014, s Črno goro leta 2012; Albanija in Severna Makedonija pa sta medtem kandidatki, ki še čakata na uradni začetek pogajanj – so se z oddano prošnjo za članstvo v Uniji pridružile še tri: Ukrajina, Moldavija in Gruzija. Vprašalnik Evropske komisije za članstvo v EU so izpolnjevale aprila, Evropska komisija pa je minuli petek menila, da se status kandidatke lahko dodeli Moldaviji in Ukrajini “ob razumevanju, da bodo izvedeni ti [določeni] koraki”. Za Gruzijo je Komisija menila, da ima perspektivo, da postane kandidatka, a šele po tem, ko bo izpolnjen (daljši) seznam prioritet, med katerimi sta “naslovitev politične polarizacije” in “zagotavljanje doslednega delovanja državnih institucij”.

Spremembe v širitveni politiki Evropske unije

Po poročanju bruseljskega medija Euractiv, ki je dobil vpogled v osnutek sklepov voditeljev Evropske unije, bo Evropski svet sledil mnenju Evropske komisije in sprejel odločitev, da status države kandidatke podeli Ukrajini in Moldaviji, nadaljnji koraki pa bodo opredeljeni, ko bodo izpolnjene zahteve, ki jih je v svojem mnenju glede statusa nanizala Evropska komisija.

Evropska komisija
Foto : REUTERS/Yves Herman

“Podelitev statusa kandidatke Ukrajini in Moldaviji pomeni za obe državi močno sporočilo podpore v težkih varnostnih razmerah. Hkrati je to jasno sporočilo, da je ukrajinsko ljudstvo tisto, ki ima pravico odločati o svoji usodi, in da jih ruska vojaška agresija ne bo ustavila na poti zbliževanja z demokratičnimi vrednotami,” so za N1 sporočili z ministrstva za zunanje zadeve. Kot so dodali, je “podelitev statusa kandidatke hkrati močno pričakovanje, da bosta Ukrajina in Moldavija na področju vladavine prava, boja proti korupciji, dobrega upravljanja in delovanja demokratičnih institucij odpravili zaostanke”. A to, da država postane kandidatka, še ne pomeni veliko – da bo država s statusom kandidatke začela pristopna pogajanja, nikakor ni samoumevno, niti ne pomeni zagotovil, kako kratka oziroma dolga bodo ta pogajanja.

Kaj bo torej predvidoma prinesel vrh EU, je za N1 ocenila dr. Ana Bojinović Fenko iz Katedre za mednarodne odnose z ljubljanske Fakultete za družbene vede. Evropski svet daje smernice razvoja in glede na pričakovanja, ki krožijo, bo sprejel odločitev, da v luči spremenjenih razmer, torej vojne, ki jo vodi Rusija, v širitveno politiko zajeme tudi Ukrajino, Moldavijo in Gruzijo, je pojasnila. Doslej je EU s temi državami namreč imela odnose v sklopu sosedske politike, ki ne predvideva članstva v EU. “Bo pa to, ocenjujem, zahtevalo nadaljnjo in hitrejšo spremembo širitvene politike, ki jo je Evropska komisija zastavila že februarja 2020, ko se je Unija ukvarjala le s širitvijo na Zahodni Balkan,” je dodala.

Proces širitve EU – v grobem

Pridobitev članstva v EU je precej zapleten postopek. Za članstvo v EU lahko zaprosi katerakoli evropska država, ki spoštuje vrednote EU, izpolnjevati pa mora tudi t. i. københavnske kriterije, ki vključujejo stabilne institucije, delujoče tržno gospodarstvo in sposobnost za prevzem in izpolnjevanje obveznosti članstva. Ustreznost prošnje države oceni Evropska komisija, status kandidatke pa nato soglasno odobrijo države EU. Po izpolnitvi pogojev se – ob soglasju držav članic – začnejo pristopna pogajanja, pri čemer Komisija predlaga pogajalski okvir. Ob zaključku pogajanj Komisija poda mnenje o pripravljenosti države na članstvo, o tem, da se je proces pogajanj zaključil, pa na podlagi mnenja Komisije odločijo države članice. Potreba je tudi odobritev Evropskega parlamenta. Država nato postane članica s podpisom in ratifikacijo pristopne pogodba, postopek v obliki infografike predstavlja Evropska komisija.

Prizadevanja Slovenije, da tudi BiH dobi status kandidatke

Ob tem, ko bosta, kot vse kaže, Ukrajina in Moldavija na vrhu voditeljev dobili soglasje za status kandidatke, so se v zadnjih dneh okrepili tudi pozivi, da se tudi Bosni in Hercegovini dodeli status kandidatke. K temu, kot smo že poročali, intenzivno poziva tudi Slovenija – predsednik Slovenije Borut Pahor je predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu minuli teden poslal pismo, v katerem se zavzema, da se BiH dodeli status kandidatke, premier Robert Golob pa naj bi, kot je napovedal, k podelitvi statusa BiH nagovoril kolege na današnjem vrhu. Več evropskih poslancev je na pobudo evroposlanca Matjaža Nemca (S&D/SD) predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsolo prav tako pozvalo k podpori slovenskemu predlogu o podelitvi statusa BiH, navaja STA.

Kot je v začetku tedna za N1 poudarila ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon, je podelitev statusa kandidatke BiH pomembno politično sporočilo, da se na območje Zahodnega Balkana ne bo pozabilo oziroma da proces širitve EU ohrani kredibilnost. Slovenija se je za pobudo, da se status kandidatke podeli tudi BiH, odločila, “ker dosedanji pristop EU do BiH ni izpolnil pričakovanj oziroma se ni izkazal za učinkovitega,” so nam še sporočili z zunanjega ministrstva. Kot so utemeljili, “mora EU najti odgovor, kaj lahko v tem trenutku naredi, da bo BiH stopila korak naprej k stabilni in funkcionalni državi z evropsko perspektivo. Podelitev statusa kandidatke bi bilo močno politično sporočilo ključnim odločevalcem v BiH ter jasna podpora proevropskim silam v državi in predvsem prebivalstvu. S tem bi potrdili jasno zavezanost Unije k evropski perspektivi BiH in spodbudili izvajanje reform na ključnih področjih, kot je vladavina prava.”

Po neuradnih informacijah sicer Slovenija ne bo edina s takim pozivom. Kot so poročali na Radiu Slovenija, bodo tri države pozvale, naj status kandidatke dobi tudi BiH – poleg Slovenije še Avstrija in Madžarska. BiH je za članstvo zaprosila že leta 2016, Ukrajina in Moldavija pa pred tremi meseci. Tako se pojavljajo očitki, da gre za dvojna merila, pa čeprav gre za popolnoma drugačne razmere. Kot so še poročali na Radiu Slovenija, je v Bruslju sicer na račun BiH slišati očitke, da država ni storila dovolj na področju zahtevanih reform.

Pričakovanja glede dodelitve statusa so v BiH precejšnja, o tem se te dni tam veliko govori, nam je povedal novinar N1 BiH Rasim Pavica. “Kar zadeva evropsko pot, v BiH velja, da so glede tega enotni vsi voditelji, tudi srbski član predsedstva BiH Milorad Dodik,” je dejal, pri tem pa poudaril, da se ne glede na to nič ne premakne na področju pogojev oziroma izpolnjevanju 14 prioritet za pridobitev statusa kandidatke, kot je denimo Zakon o Visokem sodnem in tožilskem svetu BiH.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar