Torek, 11. september 2001. Jesenski dan, ki je za vedno spremenil mednarodno skupnost. V terorističnih napadih v New Yorku, Pentagonu in Pensilvaniji je življenje izgubilo 2977 ljudi (in 19 napadalcev), v vojni proti terorizmu, ki je sledila, pa še skoraj milijon.
Medtem ko so se prebivalci ZDA 11. septembra 2001 prebujali ter se odpravljali v šole in službe, v New Yorku, kjer so tistega dne potekale volitve predstavnikov lokalnih oblasti, pa so se odpirala volišča, se je 19 napadalcev na različnih ameriških letališčih vkrcalo na štiri letala, ki so bila namenjena v Kalifornijo. Oboroženi so bili z noži, ki jih je bilo takrat še dovoljeno imeti pri sebi med poletom, če je bilo njihovo rezilo krajše od 10 centimetrov.
“Zdravo, Jules, tukaj Brian, na letalu sem in je ugrabljeno in ne zgleda dobro. Hotel sem ti le povedati, da te ljubim in upam, da te bom še videl. Če ne, se prosim zabavaj v življenju in živi življenje najboljše, kot lahko. Vedi, da te ljubim in ne glede na vse, te bom spet videl.” – Brian Sweeney, potnik letala, ki je treščilo v stolp STC
Prve informacije o ugrabljenem letalu (let št. 11) so uslužbenci letalske družbe American Airlines prejeli ob 8.19 po vzhodnem standardnem času. “Ne vem. Mislim, da so nas ugrabili,” je v telefonskem pogovoru povedala stevardesa Betty Ann Ong, so zapisali na spletni strani 911memorial.org. Kot je poročala, je bila kabina pilota nedosegljiva, napadalci pa so zabodli potnika v prvem razredu.
Misleč, da komunicira le z osebjem in potniki na letalu in brez vedenja, da ga lahko slišijo tudi kontrolorji, je o tem, da poteka napad, spregovoril tudi eden od napadalcev na letu št. 11. Napadalčeva obvestila je slišal tudi pilot Victor J. Saracini, ki je pilotiral drugo letalo (let št. 175), za katerega se je kmalu za tem izkazalo, da je ugrabljeno.
“Mladi fantje smo, nismo pripravljeni umreti.” – Kevin Cosgrove, ubit ob zrušitvi Južnega stolpa
Trk letala, smrtne žrtve in agonija ujetih
Prva tragedija 11. septembra 2001 se je zgodila manj kot pol ure po stevardesinem obvestilu in kmalu po tem, ko se je v stolpnicah Svetovnega trgovinskega centra (STC) na newyorškem Manhattnu začel delovni vrvež. Ob 8.46 se je letalo leta št. 11 zaletelo v Severni stolp dvojčkov STC in obstalo med 93. in 99. nadstropjem, pri čemer je hipoma umrlo 76 potnikov in 11 članov posadke ter več sto ljudi v stolpnici. Na stotine ljudi je ostalo ujetih v zgradbi, nekateri pa so se v paniki v smrt pognali kar z oken.
Teroristični napadi 11. septembra so v ZDA zahtevali 2.977 življenj. V New Yorku, kjer sta se po trku letal zrušila dvojčka STC, je ob trku letal ali zaradi posledic umrlo 2.606 oseb. Prav tako je umrlo 246 potnikov in članov posadke štirih ugrabljenih letal in 125 uslužbencev Pentagona. Umrli so državljani 77 različnih držav.
Takratni ameriški predsednik George W. Bush je bil o trku letala v Severni stolp obveščen med obiskom osnovne šole v Sarasoti (Florida). Sodelavci so mu povedali, da se je v New Yorku “manjše letalo” zaletelo v Severni stolp, Bush pa je nadaljeval z obiskom šole.
Kar pa se je sprva zdelo kot tragična nesreča, se je kmalu za tem izkazalo za zlonamerno dejanje. Nekaj minut čez 9. uro (in tik za tem, ko so prekinili evakuacijo stavbe, češ da je varna) so namreč ugrabitelji drugega letala prevozno sredstvo usmerili v Južni stolp dvojčkov STC.
110-nadstropni Južni stolp se je zrušil v vsega desetih sekundah in manj kot uro po trku letala ter pod seboj pokopal na stotine zaposlenih in reševalcev. Kmalu za tem se je zrušil še njegov dvojček – Severni stolp, v katerega je treščilo prvo letalo.
Ko je prvo letalo priletelo v Severni stolp, je bilo v dvojčkih skupno 17.400 oseb. V Severnem Stolpu ni preživela nobena oseba, ki je bila v višjih nadstropjih. Iz Južnega stolpa pa se je rešilo 18 oseb, ki so se nahajale v najvišjih nadstropjih.
“Terorizem proti naši državi ne bo obstal,” je takoj po trku drugega letala komentiral takratni predsednik Bush, ki je ob tej – njegove besede – “nacionalni tragediji” vendarle zaključil obisk v osnovni šoli. Takrat je bilo jasno, da dogodek nikakor ni bil letalska nesreča.
Prezrta svarila
Ne le da ameriškim varnostnim službam ni uspelo preprečiti napadov 11. septembra, mednarodna skupnost je prav tako preslišala vsa opozorila, da se bodo napadi zgodili. Eden od tistih, ki je svet skušal posvariti pred večjim terorističnim napadom, je bil nasprotnik talibanov v Afganistanu Ahmad Šah Masud, ki je povsem konkretno o teroristični grožnji tistega leta spregovoril tudi v evropskem parlamentu. Masud je bil umorjen 9. septembra 2001, atentat pa je menda naročil bin Laden.
“Še vedno imam čevlje, ki sem jih tisti dan nosil za delo. Podplati so stopljeni in celi so od pepela. Hranim jih v škatli za čevlje, na kateri je napisana beseda “osvoboditev”. So nekakšna moja barka, opomnik, da je Bog navzoč in da mu dolgujem življenje.” – Stanley Praimnath, preživeli v napadih
A trk letal v dvojčka in njuna zrušitev ni bil edini dogodek, ki je tistega dne pretresel ne le ZDA, temveč cel svet. Ugrabitelji tretjega letala, na katerem je bilo 53 potnikov in šest članov posadke, so vozilo usmerili v zahodno krilo Pentagona, pri čemer je življenje izgubilo 125 uslužbencev, četrto ugrabljeno letalo – prvotno menda namenjeno v Washington – pa je strmoglavilo na polju v Pensilvaniji, ki je od ameriške prestolnice oddaljeno približno 20 minut vožnje z letalom.
Teroristične napade je organizirala teroristična organizacija Al Kaida pod vodstvom Savdijca Osama bin Ladna. Informacije o tem, če oziroma kako je bila Savdska Arabija vpletena v teroristične napade 11. septembra, vsebujejo tajni dokumenti, ki so javnosti še neznani. Ameriški predsednik Joe Biden je ukazal odstraniti njihovo oznako zaupno, a bodo javnosti predvidoma dostopni šele čez pol leta.
Ob 9.42, manj kot dve uri po tem, ko je prvo ugrabljeno letalo pristalo v Severnem stolpu, je zvezna letalska uprava ukazala prizemljitev vseh letal, panika je zavladala tudi v Washingtonu – evakuirali so tako Belo hišo kot kongres, kjer sta zasedala predstavniški dom in senat.
Najmlajša žrtev terorističnih napadov je bila dvoletna deklica Christine Lee Hanson, ki je na enem od ugrabljenih letal potovala s staršema, najstarejša žrtev pa je bil 82-letni Robert Norton, prav tako potnik na letalu.
Nezaključeno poglavje vojne proti terorizmu
Ameriški predsednik Bush je prebivalce ZDA nagovoril 11. septembra zvečer. “Danes, sodržavljani, je bil v seriji načrtovanih in smrtonosnih terorističnih napadov napaden naš način življenja, naša svoboda,” je povedal in dodal: “Zlobna, odvratna dejanja terorja so nenadoma končala na tisoče življenj.” A svojega namena dejanja po Bushevih besedah niso dosegla: “Ni jim uspelo. Naša država je močna.”
Tako se je zaključil 11. september, dan, ki je spremenil mednarodno skupnost. Vojna proti terorizmu, ki mu je sledila, pa – navkljub neuspehih zahodnih držav v Iraku in Afganistanu – ostaja nezaključeno poglavje.
Vojna oziroma “pošast, ki hrani samo sebe”
Ko je Al Kaida prevzela odgovornost za napad, so ZDA morale odgovoriti, je za N1 komentiral dopisnik STA Robert Poredoš, ki je 11. septembra 2001 poročal iz New Yorka. Vojna proti terorizmu se je iz Afganistana – pod pretvezo, da je v državi jedrsko orožje – razširila še v Irak. Busheva administracija je uvedla koncept vojne proti terorizmu, njegov naslednik Barack Obama (2009 – 2017) pa je uporabo izraza opustil, začelo se je govoriti o “napadih na radikalne skupine.” Te bodo vedno obstajale, vojna se ne bo nikoli končala, le spreminjale se bodo tarče, je še menil Poredoš in dodal: “To je kot pošast, ki hrani samo sebe.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!