Zaradi turških napovedi Grčija po vzoru Izraela krepi obrambne zmogljivosti

Potem ko je februarja 2023 Turčijo prizadel uničujoč potres in ji je Grčija zagotovila obsežno pomoč, sta se državi zbližali. 7. decembra istega leta sta državi ob srečanju turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana in grškega premierja Kiriakosa Micotakisa v Atenah nato podpisali Atensko deklaracijo o prijateljskih odnosih in dobrososedstvu, kar je pomenilo še en korak k izboljšanju odnosov.

Namen nezavezujočega dokumenta je bil v prvi vrsti vzpostavitev stabilne politično-diplomatske klime in mirno reševanje dvostranskih sporov kljub obstoječim ozemeljskim nesoglasjem, v tem obdobju miru pa nobena od vlad ni naredila nobenih nadaljnjih korakov za rešitev dolgotrajnih grško-turških sporov, ki se večinoma nanašajo na določanje morskih meja.

Zdaj je regionalne napetosti znova zanetil ukrep, ki naj bi bil na videz namenjen le varovanju okolja, piše Deutsche Welle (DW).

Spor zaradi razmejitve morskih meja

Najnovejši spor je sprožila odločitev Turčije, da v začetku tega meseca razglasi dve varovani območju v Egejskem morju in vzhodnem Sredozemlju. Prvo območje leži v vodah med grškima otokoma Lemnos in Samotraka, drugo pa vzhodno od Rodosa in obdaja grški otok Kastelorizo.

Grško zunanje ministrstvo se je nemudoma odzvalo na napoved in vzpostavitev morskih parkov označilo za nezakonito. Kot so zapisali v izjavi za javnost, razglasitev turških morskih parkov na območju zunaj turških teritorialnih voda nima pravne veljave, grški premier pa je ob tem še sporočil, da je Grčija območja pod grško suverenostjo "vedno pripravljena braniti".

Državi sta namreč že več desetletij v sporu glede razmejitve svojih morskih meja. Grčija je podobno potezo, kot jo je sedaj napovedala Turčija, izvedla že leta 2025, ko je na območju Jonskih otokov in južnih Kikladov prav sama razglasila dva morska parka. Tedaj se je na odločitev burno odzvala Turčija.

Grčija meni, da Turčija v morskih parkih vidi način za spodkopavanje grške suverenosti nad otoki. Boji se, da je razglasitev obeh parkov del turške revizionistične doktrine "Mavi Vatan", kar v turščini pomeni "Modra domovina", piše DW. Turčija v okviru te doktrine uveljavlja zahteve po ekonomskih conah Grčije in Cipra, torej po posebnih morskih območjih, na katerih ima obalna država posebne pravice, med drugim glede ribolova in izkoriščanja naravnih virov.

Doslej je bila doktrina večinoma teoretične in strateške narave. Zdaj pa jo Turčija uveljavlja tudi z zakonodajnimi pobudami v parlamentu, morska parka pa namerava uporabiti za formalizacijo svojih zahtev po večjem nadzoru nad deli Egejskega morja in vzhodnega Sredozemlja, še piše Deutsche Welle.

Krepitev zavezništva s Savdsko Arabijo

Zaradi novih turških namer naj bi Grčija začela celo dodatno vlagati v svoje obrambne zmogljivosti, predvsem v bojna letala, fregate, podmornice in sisteme zračne obrambe. V Atenah pa poleg tega vse več pozornosti namenjajo sklepanju novih oziroma krepitvi obstoječih zavezništev.

Grška vlada je sicer že leta 2021 kljub nasprotovanju grške opozicije v Savdsko Arabijo poslala raketni sistem zračne obrambe patriot, da bi savdske naftne rafinerije zaščitila pred napadi Hutijevcev. Šlo je za potezo, ki jo je grška vlada sprejela v času, ko sta bila Rijad in Ankara v političnem sporu. Grški premier pa je med državniškim obiskom pri savdskem prestolonasledniku Mohamedu bin Salmanu jasno opozoril na "destabilizirajočo in kontraproduktivno" vlogo Turčije.

Grška "železna kupola"

Grčija je zaradi turških interesov iskala strateško zavezništvo tudi v Izraelu. Grški premier kljub ostrim kritikam in nasprotovanju javnosti tako še naprej ohranja tesne odnose z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem.

Grško obrambno ministrstvo pa po pisanju DW načrtuje tudi vzpostavitev ščita zračne obrambe nad Egejskim morjem po vzoru izraelske železne kupole. Gre za poseben protiraketni sistem (ang. Iron Dome), ki je zasnovan za zaščito pred izstrelki kratkega dosega ter s pomočjo sofisticiranega radarskega sistema zazna prihajajoče izstrelke. Izraelski sistem sam oceni grožnjo in prestreže le tiste izstrelke, za katere prepozna, da so namenjeni proti civilnim ali vojaškim objektom. V grškem primeru pa gre za projekt, poimenovan "Ahilov ščit", ki naj bi bil v celoti operativen do leta 2029.

Micotakis za zdaj do Turčije še naprej uporablja spravljiv ton. Toda Grčija mora najpozneje do pomladi 2027 izvoliti nov parlament, z bližanjem volitev pa bi se lahko grški premier znašel pod vse večjim pritiskom, naj zavzame ostrejše nacionalistično stališče, še piše Deutsche Welle.