Kamere ujele še nikoli videno vedenje avstralskih delfinov. "Kričala sem"

V začetku julija lani so raziskovalci delfinov z avstralske univerze Sunshine Coast opazili odraslo samico z vzdevkom Stevie Nicks, kako je iz vode dvignila veliko prazno lupino morskega polža in jo z gobcem spretno obračala.

"Začela sem kričati," je kasneje v poročilu, objavljenem na straneh univerze, zapisala dr. Alexis Levengood, strokovnjakinja za morske sesalce. Njeno kričanje je bilo posledica navdušenja, saj je takoj vedela, kaj opaženo vedenje lahko pomeni.

Lov z lupino - doslej redko videna tehnika

Že nekaj časa znanstveniki vedo, da delfini pri lovu na ribe uporabljajo tudi orodja.

Doslej je bilo najbolj znano "spužvanje" (angleško: sponging), pri katerem nekatere populacije delfinov uporabljajo spužve tako, da morske spužve uporabljajo kot zaščito na konici kljuna, ko po morskem dnu iščejo zakopane ribe.

Lupina morskega polža, ki jo je nosila delfinka Stevie Nicks, pa bi lahko bilo orodje, ki ga nekateri delfini uporabljajo za lov na ribe.

Pri tej tehniki delfin ribo prežene v veliko prazno lupino morskega polža. Nato lupino s kljunom dvigne proti površju in jo obrne oziroma strese tako, da iz nje odteče voda, riba pa zdrsne proti njegovim ustom. Tehniko raziskovalci imenujejo "shelling", kar bi lahko prevedli kot "lov z lupino".

Navdušenje dr. Levengood pa je bilo še večje, ker tovrstne tehnike doslej pri populaciji delfinov ob vzhodni avstralski obali še niso dokumentirali. So pa lov z lupino opazili pri drugi, več tisoč kilometrov oddaljeni drugi populaciji, ob zahodni obali Avstralije.

Da školjka v kljunu delfinke Stevie Nicks ni bila samo naključje, se je izkazalo nekaj mesecev kasneje, ko so raziskovalci dejansko opazili neko drugo delfinko, ki je izvedla isto tehniko.

"Naša opažanja v Queenslandu kažejo, da so se delfini na nasprotnih straneh Avstralije neodvisno drug od drugega naučili uporabljati pripomočke na popolnoma enak način," je Levengood povedala v izjavi za javnost.

Opaženo vedenje avstralskih delfinov je s sodelavci opisala tudi v raziskavi, objavljeni v strokovni reviji Marine Mammal Science.

Še eno prelomno odkritje: se mladiči učijo od staršev?

V raziskavi pa so omenili še eno prelomno odkritje, in sicer prve posnetke, ki nakazujejo, da se znanje o lovu z lupino prenaša z matere na potomce. Doslej so namreč znanstveniki vedeli le, da se pri zahodnoavstralski populaciji to znanje prenaša le med odraslimi delfini, ki posnemajo svoje vrstnike.

Raziskovalci pod vodstvom Levengood pa so opazili mladiča, imenovanega Bentley, ki je posnemal svojo mamo Maserati.

Medtem ko so ju znanstveniki snemali, je Maserati na površje prinesla školjčno lupino, iz nje iztresla vsaj eno ribo in se pognala zanjo.

Le nekaj minut pozneje je njen mladič Bentley pobral isto školjko, jo držal na enak način in z njo udaril ob vodno gladino – pri tem pa se je pokazala riba, ki je bila ujeta v notranjosti in pripravljena, da jo Bentley poje. Vendar znanstveniki ne vedo, ali je Bentley ribo tudi v resnici pojedel.

"Naši posnetki ponujajo prvi možni dokaz materinskega socialnega prenosa – procesa, pri katerem se mladič vedenja nauči z opazovanjem dejanj svoje matere. To postavlja pod vprašaj prepričanje, da se delfini uporabe takšnega pripomočka naučijo od svojih vrstnikov," je pojasnila avtorica raziskave.

Avtorji pri tem poudarjajo, da eno samo opažanje še ne dokazuje, da se je Bentley tehnike dejansko naučil od matere – za to bodo potrebna še dodatna opazovanja.

Ko vedenje postane kultura

Dodali so tudi, da se te nove spretnosti še niso naučili vsi delfini na tem območju, vendar bi jo lahko razmeroma zlahka prevzeli tudi drugi, ko bodo dovolj pogosto videli svoje vrstnike, kako jo uporabljajo.

"Vemo, da tega ne počnejo vsi. Potrebna je določena spretnost, vedeti morajo, kje najti prazne školjčne lupine, kako z njimi ravnati in kako iz njih uspešno spraviti ribo," je Levengood povedala za ScienceAlert.

"Dovolj je že en delfin, ki se domisli nečesa prebrisanega in česar se je mogoče zlahka naučiti, da se takšno vedenje začne širiti," je pojasnila.

Prav širjenje "kulture" je zelo značilno za delfine, ki veljajo za eno najbolj inteligentnih živalskih vrst.

Poleg omenjenih "spužvanja" in "lova z lupino" so znani tudi drugi primeri vedenja, ki spominjajo na lokalno kulturo, ki se prenaša iz roda v rod pri nekaterih skupinah delfinov.

Večina je povezana z lovom na ribe.

Tako so pri eni od skupin velikih pliskavk na Floridi opazili lov na ribe z blatnimi obroči, ki je niso opazili pri nobeni drugi skupini.

Ta lov poteka tako, da ena od pliskavk hitro plava okoli jate rib in z repom udarja ob plitvo morsko dno. S tem dvigne obroč oziroma zaveso blata, ki obkroži ribjo jato. Ribe skušajo pobegniti tako, da skačejo iz blatnega obroča – naravnost proti čakajočim delfinom na zunanji strani.