Menu Item
Razmere v Bosni in Hercegovini so po obsodbi Milorada Dodika zaostrene. Oblasti Republike Srbske sodbe ne priznavajo, Dodik pa bosanske oblasti v Sarajevu obtožuje, da s svojimi potezami spodbujajo "vojaški konflikt". Retorika med Banja Luko in Sarajevom je vse bolj ostra, tamkajšnji prebivalci pa se bojijo, da bi se država lahko ponovno znašla na podobni točki kot v devetdesetih, ko je izbruhnila krvava vojna. Kakšno je vzdušje v Bosni in Hercegovini ter kako aktualno situacijo dojemajo prebivalci, smo se pogovarjali z odgovornim urednikom portala Capital Sinišo Vukelićem in novinarko N1 BiH Adiso Imamović.
Medtem ko so zaradi zaostrenih razmer na geopolitičnem parketu oči svetovne javnosti uprte proti Ukrajini, kjer že več kot tri leta divja vojna, in v rokohitrske odločitve novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki vsak dan preseneti s kakšno novo potezo, pa na področju Zahodnega Balkana prav tako že močno vre. Daleč od zanimanja širše mednarodne javnosti.
Ob konfliktih v Ukrajini in Gazi je morda marsikdo že pozabil, da je področje Balkana kot sod smodnika, ki lahko kaj kmalu eksplodira, kot se je to v preteklosti že zgodilo. Nazadnje po razpadu nekdanje skupne države Jugoslavije. In ljudje se še zelo dobro spomnijo in zavedajo posledic krvave vojne, ki je pred 30 leti divjala na tem območju.
Retorika predsednika Republike Srbske Milorada Dodika v zadnjih tednih mnoge spominja na retoriko iz devetdesetih, ko se je v Bosni in Hercegovini razplamtela vojna. Prelomna točka trenutnega dogajanja pa je bila sodba sodišča BiH, ki je Dodika minuli teden obsodilo na leto dni zaporne kazni in šestletno prepoved opravljanja političnih funkcij zaradi nespoštovanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Christiana Schmidta. Gre za prvostopenjsko sodbo.
Sledil je oster odziv oblasti Republike Srbske, parlament v Banja Luki je kmalu zatem sprejel vrsto spornih zakonov, ob tem pa je obsodbo Milorada Dodika označil za državni udar. Dodik je nato pozval Srbe v BiH, ki so zaposleni v državnih institucijah, naj dajo odpovedi, saj je to skladno z nedavno sprejeto zakonodajo, ker ta prepoveduje delovanje institucij BiH na območju Republike Srbske.
Predsednik Milorad Dodik, ki mu močno ob strani stoji tudi prijatelj in zaveznik, srbski predsednik Aleksandar Vučić, zavrača kakršne koli pozive institucij v BiH, ki so ga pozvale tudi na zaslišanje zaradi podpisa spornih zakonov. “Tožilstvo BiH je neustavna kategorija in ne more govoriti o ustavi. Organi, katerih delovanje je na ozemlju Republike Srbske prepovedano, v ustavi BiH ne obstajajo,” je zapisal na omrežju X.
Na obisku pri prijatelju Vučiću v Beogradu je šel še korak dlje in dejal, da si oblasti v Sarajevu “želijo vojaškega konflikta” in da želijo “Bošnjaki v političnem smislu eliminirati vsakega Srba, ki ne ustreza njihovim političnim projekcijam”, kar je označil za “eliminacijo Republike Srbske”. Vučić pa vsa dejanja oblasti BiH vidi predvsem v luči, da se Bošnjaki še vedno želijo maščevati za dejanja izpred 30 let v Srebrenici, zdaj pa da imajo možnost “ukiniti Republiko Srbsko in jo uničiti”.
“Znašli smo se v spirali, iz katere se bomo težko izvlekli”
Da gre za vrhunec eskalacije konflikta med Banja Luko in Sarajevom, je prepričan odgovorni urednik portala Capital.ba Siniša Vukelić, ki ocenjuje, da je tokratna zaostritev celo najhujša in najnevarnejša od konca vojne pred skoraj 30 leti. “Trenutno smo se znašli v spirali, iz katere se bomo težko izvlekli. Ljudje so zaskrbljeni, kar je mogoče čutiti tudi med prebivalci. Ko se pogovarjam s kom v trgovini ali na bencinski črpalki, me ljudje pogosto vprašajo, ali bo vojna. Med ljudmi vlada strah, saj ne vedo, ali lahko zadeve eskalirajo v večji konflikt. Gre za politično komplicirano situacijo,” je za N1 dejal Vukelić.
Od sprejema spornih zakonov v BiH vlada velika zmeda. Ljudje so zaskrbljeni, podjetja in poslovneži čakajo na razrešitev situacije, zastale so investicije, tudi banke se srečujejo s težavami. “Bančniki in notarji ne vedo, komu naj poročajo. Če ne poročajo institucijam v BiH, ki jih je Dodik prepovedal, lahko dobijo kazen v BiH, če pa bodo poročali, pa jih lahko doleti kazen po novih zakonih Republike Srbske. Zdi se, da se je življenje na nek način ustavilo, vsi spremljajo medije in čakajo, kaj se bo zgodilo,” razmere opisuje Vukelić. Ob tem opozarja tudi, da Milorad Dodik en dan straši z idejami o vojni, že naslednji dan pa naredi korak nazaj k pomiritvi razmer.
Da v državi vlada zmeda, se strinja tudi novinarka N1 BiH Adisa Imamović, ki opozarja, da so Dodikove nedavne zakonske odločitve zelo nevarne, ker prepovedujejo delovanje državnih pravosodnih institucij, med drugim tudi državne agencije za preiskovanje in zaščito (SIPA). Dejala je, da se novi zakoni že izvajajo, med drugim so morali zaposleni v SIPA v Banja Luki zapustiti svoje pisarne, ob tem pa nihče ne ve, kdo je izdal nalog za takšno odločitev.
“Besede Milorada Dodika, da je njegova obsodba državni udar, so močno odmevale. Ampak mnogi v BiH so prepričani, da so njegova dejanja in odločitve dejansko državni udar. Z njimi skuša izsiliti, da bi bila drugostopenjska obsodba pred sodiščem BiH pod njegovim nadzorom. V zadnjih 15 letih, odkar poročam o notranjepolitičnem dogajanju, sem že ob marsikateri situaciji slišala, da gre za najhujšo krizo po koncu vojne, a aktualne razmere so vsekakor zelo zaostrene in zdi se, da je aktualna kriza res največja po vojni,” je dejala Imamović.
“Udrihanje vojnih bobnov ljudi straši”
Po besedah Siniše Vukelića z veliko mero zaskrbljenosti razmere spremljajo tako prebivalci v Federaciji kot prebivalci v Republiki Srbski. Prepričan je, da je tudi v srbski entiteti več takšnih prebivalcev, ki Dodiku v tej situaciji ne verjamejo. “Mislim, da jih veliko več misli, da s svojim obnašanjem postavlja pod vprašaj obstoj Republike Srbske. Ljudje imajo dovolj vojne, od konca zadnje je minilo že skoraj 30 let, želijo si normalnega življenja, to udrihanje vojnih bobnov pa jih zelo straši,” ocenjuje odgovorni urednik portala Capital.
Adisa Imamović pravi, da so pogledi na aktualne razmere zelo različni in odvisni od tega, s kom se pogovarjaš, predvsem zaradi zapletene strukture bosanskohercegovskih državljanov. Kot je dejala, so ljudje v Sarajevu prepričani, da do večje eskalacije ne bo prišlo ter da verjamejo in zaupajo v institucije države. Veliko upov polagajo tudi na mednarodno skupnost in prisotnost mednarodnih organizacij v BiH.
“Na drugi strani prebivalce Republike Srbske v Banja Luki trenutno najbolj skrbi njihov življenjski standard, največ se pogovarjajo o cenah in vsakodnevnih težavah, s političnimi temami se ne obremenjujejo toliko. Še največ straha glede trenutne situacije pa je čutiti med Bošnjaki povratniki v Republiko Srbsko. To so ljudje, ki so doživeli grozote Srebrenice in genocide. Zelo podrobno spremljajo vsako izjavo in pozorno spremljajo dogajanje, ob tem pa se mnogi sprašujejo, ali naj ostanejo v svojih domovih zaradi strahu iz preteklosti,” je za N1 dejala Imamović.
Ključna je prisotnost enot Euforja, je dodala, ki ljudem daje neko zaupanje, da je v državi še nekdo drug, ki skrbi za varnost. “Po obsodbi Dodika so se enote Euforja v koloni vozile v okolici Srebrenice in spominskega centra Potočari, kar je ljudi tudi opogumilo. Najpomembnejše je, da vsi predstavniki varnostnih agencij za zdaj trdijo, da je situacija v varnostnem smislu stabilna,” pravi novinarka N1 BiH.
Vukelić: Dodik bije bitko na dveh frontah
Siniša Vukelić je prepričan, da razmere v državi niso dobre, je pa Dodik odprl bitko na dveh frontah. Eno bije proti bosanskim oblastem v Sarajevu, drugo pa proti svojim lastnim institucijam v Republiki Srbski. Kot primer navaja nevladne organizacije, proti katerim je z novimi zakoni uvedel večji nadzor. Te se morajo ponovno registrirati v poseben register, prav tako morajo točno navesti izvore svojega financiranja, še posebej če se financirajo iz tujine.
“Zaradi tega je bil tudi v Republiki Srbski deležen velikega upora s strani nevladnega sektorja, medijev in mednarodne skupnosti. Ampak on vztraja pri svojem. Napadel je kritične posameznike, novinarje in medije, ki jih je kritiziral v svojih nastopih na javni televiziji, torej mediju, ki mu je naklonjen. To je zelo zavržno. Predsednik Republike Srbske odprto poziva h konfliktu državljane, naj ti vzamejo pravico v svoje roke in obračunajo s posamezniki, mediji in novinarji, ki kritično razmišljajo, pišejo in govorijo,” je za N1 izpostavil Vukelić.
Na vprašanje, kako se današnja situacija razlikuje od tiste v devetdesetih, ko je izbruhnila vojna v Bosni in Hercegovini, pa odgovorni urednik portala Capital odgovarja, da je sicer mogoče potegniti določene vzporednice z dogajanjem takrat, predvsem v luči Dodikove retorike, podpihovanjem sovraštva in nacionalnih napetosti. A poudarja, da je situacija vendarle drugačna, saj si ljudje nikakor ne želijo še enega vojaškega konflikta na tem območju, ob tem pa je v državi tudi mnogo manj orožja, kot ga je bilo ob izbruhu vojne v devetdesetih letih.
Tudi prisotnost enot Euforja in drugih mednarodnih organizacij odvrača politike, da bi dejansko razmišljali o vojnem scenariju, ocenjuje Vukelić, ki pa ob tem izpostavlja, da bi morda kakšen manjši konflikt lahko pripeljal do zelo nevarne situacije in zaostritve razmer.
“Poteka politično organizirana kampanja in mislim, da Dodik to počne z enim samim ciljem, in sicer da bi izsilil, da se nekdo z njim usede za pogajalsko mizo, ker bo zahteval zgolj eno stvar – ukinitev sodnega postopka proti njemu,” je poudaril.
Zaostritev konflikta do te mere, da bi v Bosni in Hercegovini izbruhnila nova vojna, po njegovem mnenju ni realen scenarij, a dodaja: “Strah ima velike oči. Vendarle pa so možnosti za vojno veliko manjše, kot so bile v devetdesetih. Ljudje so proti vojni, kar jim seveda ni mogoče zameriti, saj so že preživeli eno vojno. Mnogi še zdaj, če samo slišijo pok petarde, pomislijo, da nekdo strelja. Ni potrebe, da bi ljudi strašili z vojno. Drži, da so razmere resne, vsekakor obstajajo razlogi za skrb, menim pa, da prisotnost mednarodnih organizacij in Euforja možnosti vojne izključuje.”
Možnosti, da bi v BiH izbruhnila vojna, so po besedah Adise Imamović, zelo majhne, ne izključuje pa možnosti kakšnih manjših incidentov oziroma konfliktov. “Politično življenje se nadaljuje, situacija na terenu pa bolj kot na vojno kaže na to, da gre za obliko politične trgovine. Mnogi pravijo, da institucije v državi v resnici nimajo toliko težav, ampak da gre za politični problem, sistem pa še naprej deluje. V smislu vojaških zmogljivosti in orožja pa mislim, da ni kapacitet, da bi vodili kakšno resno vojno,” je ocenila.
Ključno zagotovilo za stabilnost regije so bile po njenih besedah obsodbe Dodikovih odločitev in dejanj s strani ZDA in EU, ob tem pa tudi poveljstvo enot Euforja sodeluje na sestankih z najvišjimi uradniki v BiH, predvsem s člani predsedstva bošnjaškega in hrvaškega naroda.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje