Vsesplošna rast cen, delo od doma in nepredvidljivo dolga kurilna sezona. Vam samo misel na letošnji račun za ogrevanje povzroči glavobol?

Koliko bomo letos odšteli za ogrevanje, je najprej odvisno od izbire energenta.

Stroški ogrevanja spadajo med največje stroške povprečne slovenske družine, ne glede na to, na kako se ogreva, in ne glede na to, ali stanuje v stanovanjski hiši ali stanovanju.

Stroški so odvisni tudi od trajanja zime in prav lahko se zgodi, da kurilna sezona traja od sredine septembra pa vse do konca maja.

Meteorologi za letošnjo zimo napovedujejo več padavin in morebitne vdore arktičnega zraka, ki lahko vodijo v neprijetne in nepredvidljive vremenske razmere.

Kaj vse vpliva na stroške ogrevanja?

Pri ogrevanju stanovanjske hiše je pomembno, kakšna okna ima hiša, kako je toplotno izolirana in kako ima izolirano ostrešje. 

Hiša s starimi okni, brez fasade in brez izoliranega ostrešja je bistveno bolj neekonomična kot hiša z novimi okni, dobro fasado in dobro izoliranim ostrešjem.

Seveda pa so stroški ogrevanja odvisni tudi od vrste energenta, ki se uporablja za ogrevanje, in od izkoristka ogrevalnega sistema.

Pri primerjavi stroškov ogrevanja je treba upoštevati začetno naložbo, ceno energentov, izkoristek ogrevalnega sistema in stroške vzdrževanja ogrevalne naprave.

Izbira energenta – cena in okolje 

Z mislijo na nedavno podnebno konferenco COP26 v Glasgowu se vsekakor ne sme pozabiti tudi na vpliv različnih energentov na okolje.

Ogrevanje na drva je na primer najcenejše, a hkrati najbolj onesnažuje zrak. Poleg cestnega prometa je kurjenje lesa glavni vir onesnaženosti zraka s prašnimi delci, zato individualna kurišča s stališča varovanja okolja niso najprimernejša. 

Za razliko od lesa pa pri uporabi zemeljskega plina nastaja zgolj zanemarljiva količina prašnih delcev. Hkrati nastaja tudi bistveno manj emisij kot pri kurilnem olju, bencinskem in dizelskem gorivu, naftnem plinu in lesni biomasi.

Cena plina za ogrevanje in elektrike

Statistični urad republike Slovenije je nedavno objavil cene zemeljskega plina in električne energije v tretjem četrtletju letošnjega leta. Povprečna cena zemeljskega plina za gospodinjstva je znašala 57 EUR/MWh, medtem ko je povprečna cena za električno energijo znašala kar 173 EUR/MWh. To pomeni, da je električna energija trikrat dražja od zemeljskega plina!

Pri tem je zanimivo gibanje cen v zadnjih letih: povprečna cena zemeljskega plina za gospodinjstva pred desetimi leti, torej leta 2011, je znašala 81 EUR/MWh, kar pomeni, da se je cena zemeljskega plina v zadnjih letih zniževala oziroma je bila v tretjem četrtletju letošnjega leta za 30 % nižja kot leta 2011.

Na drugi strani pa je povprečna cena električne energije za gospodinjstva pred desetimi leti, torej leta 2011, znašala 145 EUR/MWh, kar pomeni, da se je povprečno cena električne energije zvišala oziroma je bila v tretjem četrtletju letošnjega leta za 19 % višja kot leta 2011.

Primerjava stroškov – začetna naložba 

Poleg cene energije je pri primerjavi energentov zelo pomembna začetna naložba. Projektanti in izvajalci velikokrat svetujejo strankam drage ogrevalne naprave. V zvezi s tem bi vas opozorili, da ni nobene potrebe, da se odločate za najdražje ogrevalne sisteme, ker so dobe vračanj pri teh sistemih zelo dolge.

V zadnjem času se veliko oglašujejo različne toplotne črpalke (zrak/voda, voda/voda, zemlja/voda), vendar je njihova slabost ravno visoka začetna naložba. Postavlja se upravičeno vprašanje, kdaj boste toliko privarčevali z novo ogrevalno napravo, da se vam bo ta visoka začetna naložba povrnila. Nadalje je treba upoštevati, da je ob okvari drage ogrevalne naprave tudi popravilo ustrezno dražje.

Na drugi strani so relativno poceni razne ogrevalne naprave na elektriko, na primer električni radiatorji, ki pa so primerni zgolj za ogrevanje posameznih prostorov. Poleg tega je cena elektrike previsoka, da bi z njimi ogrevali celo hišo, sploh če nima ustrezne izolacije.

Kurilno olje ali zemeljski plin?

Najzanimivejša je primerjava ogrevanja na kurilno olje in zemeljski plin, ki daje prednost zemeljskemu plinu. 

Kot omenjeno zgoraj, je ogrevanje na plin z ekološkega stališča vsekakor najboljša izbira. Prav tako ga ni treba shranjevati, saj priteče po ceveh plinovodnega omrežja. 

Je nestrupen, lažji od zraka in ga ob kakršnem koli puščanju lahko tudi vohamo. Ima visoko kurilno vrednost in visok izkoristek.

Plinske peči so tihe in majhne, zato so primerne tudi za manjša stanovanja. So cenovno razmeroma ugodne, saj stanejo okrog 3000,00 EUR, začetna naložba pa se povrne v nekaj letih. 

Plinski kotli so, tako kot oljni kotli, zelo zanesljivi, zato so stroški vzdrževanja nizki. Je pa zemeljski plin bistveno cenejši od kurilnega olja. Poleg tega imajo novi plinski kondenzacijski kotli boljše izkoristke kot stari kotli na olje.

Dobavitelji omogočajo plačevanje po porabi ali pa po fiksnih mesečnih obrokih in končnem obračunu.

V Sloveniji je omrežje zemeljskega plina zelo razvejano, saj je dostopno v več kot 80 občinah in ga sestavlja več kot 135.000 uporabnikov.

Kakšen je postopek priključitve?

V Sloveniji je postopek priključitve na plinovod izredno preprost. Nova zakonodaja je ukinila strošek priključnine in s tem še poenostavila priključitev na plin.