Medtem ko na našem planetu številni ljudje trpijo zaradi lakote, se obenem zavrže na tone užitne hrane. Zavržena hrana pa ima ogromne negativne družbene, gospodarske in okoljske posledice.
Negativna dejstva o zavrženi hrani, ki jih morate poznati:
– Ko se hrana zavrže, gredo v nič vsi viri, ki so bili uporabljeni za njeno pridelavo, vključno z vodo, zemljo, energijo, delom in kapitalom,
– Zavržena hrana lahko negativno vpliva tudi na preskrbo s hrano in razpoložljivost hrane ter prispeva k povečanju stroškov hrane,
– Odlaganje zavržene hrane na odlagališčih povzroča emisije toplogrednih plinov, kar prispeva k podnebnim spremembam. Kar 8 do 10 % svetovnih emisij toplogrednih plinov je povezanih s hrano, ki se ne zaužije,
– Čeprav zaradi lakote in podhranjenosti trpi okoli 800 milijonov ljudi, se na svetu zavrže približno 17 % proizvedene hrane. Globalno gledano je 2 % zavržejo trgovci, 5 % gostinci, največ, 11 %, pa gospodinjstva, kjer vsak član v povprečju zavrže 74 kg odpadkov na leto,
– Hrana se izgublja ali zavrže v celotni dobavni verigi, od začetne kmetijske proizvodnje do končne porabe v gospodinjstvih. Od razvitosti države pa je odvisno, na kateri stopnji se je zavrže največ – v državah z nizkimi dohodki zavržki hrane prevladujejo v fazi proizvodnje, medtem ko se v razvitih državah največ hrane zavrže na maloprodajni in potrošniški ravni,
– Veriga preskrbe s hrano – pridelava, predelava, pakiranje hrane, skladiščenje skupaj s prevozom in živilskimi odpadki – je v številnih državah ena največjih povzročiteljic toplogrednih plinov.
Kaj lahko storimo?
Zmanjšanje količine zavržene hrane prinese večplastne koristi za ljudi in planet. Izboljša prehransko varnost, omili podnebne spremembe, prihrani denar ter zmanjšuje pritiske na tla, vodo, biotsko raznovrstnost in sisteme ravnanja z odpadki.
Ker svetovno prebivalstvo še naprej narašča, naš izziv ne bi smel biti, kako pridelati več hrane, temveč je treba takoj zmanjšati količine zavržene hrane na trajnosten način in čim bolj izkoristiti pridelano hrano:
– Ključnega pomena za povečanje učinkovitosti in zmanjšanje emisij prehranskega sistema so podnebno pametne inovacije, tehnologije in infrastruktura za zmanjšanje količin zavržene hrane,
– Dobro upravljanje, razvoj človeškega kapitala, sodelovanje in partnerstva so ključni za čim večje pozitivne učinke zmanjševanja količin zavržene hrane,
– Hrana ni nikoli odpadek: z uporabo krožnih praks lahko zavrženo hrano pretvorimo v kompost ali uporabimo za proizvodnjo bioplina, s čimer se izognemo škodljivim emisijam metana,
– Sprememba vedenja, ki se nanaša na zmanjšanje količin zavržene hrane, ravnanje z živino in sprejetje zdrave prehrane, bi lahko v naslednjih nekaj desetletjih zmanjšali emisije metana za 65 do 80 ton na leto.
Kakšno je stanje z zavrženo hrano pri nas?
Zavržki hrane se v Sloveniji v pretežni meri ustvarijo v gospodinjstvih – po podatkih statističnega urada (SURS, 2021) povprečni prebivalec Slovenije na leto zavrže okoli 68 kilogramov hrane. Znaten del zavržkov nastane tudi v gostinstvu. Nekaj jih nastane med distribucijo in v trgovini, najmanjši delež pa v proizvodnji hrane.
Letos slovenski dan brez zavržene hrane že tretje leto zaporedoma
Vsak izmed nas je del globalne težave zavržene hrane, zato moramo postati del rešitve. V Sloveniji si k manjšim količinam zavržene hrane prizadevamo s slovenskim dnem brez zavržene hrane ter aktivnostmi, ki potekajo pod njegovim okriljem.
Prvi slovenski dan brez zavržene hrane je leta 2021 potekal prvič, njegovi pobudniki pa so bili različna podjetja in organizacije, ki so se povezali v partnersko sodelovanje z misijo, da en dan v letu namenimo ozaveščanju javnosti, spodbujanju k zmanjševanju in preprečevanju nastanka zavržene hrane ter izobraževanju o praktični uporabi neporabljenih prehrambnih izdelkov.
Partnerji letošnjega projekta so: Lidl Slovenija, program Ekošola, Ekologi brez meja, Zveza prijateljev mladine Slovenije, TAM TAM, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo s projektom LIFE IP CARE4CLIMATE, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Etri skupina z Mini tovarno.
Ključni namen aktivnosti ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane: vsakega posameznika spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastanka zavržene hrane ter predstaviti številne možnosti uporabe prehranskih izdelkov, ki pogosto ostanejo neporabljeni, ter ozaveščati o pomenu preudarnega načrtovanja nakupov.
Lidl Slovenija pri projektu sodeluje od vsega začetka, vsako sezono pa poskušajo v projekt vnesti nekaj novega. Projekt Hrana ni za tjavendan je tudi njihova spodbuda, da se problematike zavržene hrane lotevajo na več področjih. Tako sistemsko oblikujejo ter pospešeno nadgrajujejo procese, ki pripomorejo k zmanjševanju količin zavržene hrane, krepijo ozaveščenost in spodbujajo razmislek ciljnih javnosti o pomenu preudarnega ravnanja s hrano.
“V Lidlu Slovenija želimo vedno biti del rešitve, zato optimiziramo procese v trgovinah in skladišču, skrbimo za sistematično naročanje izdelkov ter tako skrbimo za čim manj presežkov. Interno teče kar nekaj zanimivih projektov, ki nagovarjajo to problematiko, obenem pa izvajamo tudi donacije iz trgovin in skladišča, ozaveščamo javnost in še mnogo več, s čimer korak po koraku skrbimo, da je zavržene hrane čim manj. Ponosni smo, da se je projekt Hrana ni za tjavendan tako zelo zasidral v vrtce in šole, da ga številni med njimi jemljejo že čisto za svojega. Le tako bo odgovorno vedenje do hrane in prehranskih izdelkov postal del našega vsakdana od malih nog naprej in to je pomembna pot do boljšega sveta,” je povedala Tina Cipot, vodja korporativnega komuniciranja v Lidlu Slovenija.
