Trgovina z ljudmi v Sloveniji: grozljive zgodbe iz naših krajev

avtor:

21. jun 2025. 05:25

| Podkast

Deli

Kakšna je v Sloveniji trgovina z ljudmi? Kakšne so pripovedi žrtev? In kakšna je možna rešitev iz izkoriščanja? Za N1 razkriva Polona Kovač.

Oglaševanje

Ne nekje nekoč, trgovina z ljudmi se dogaja tukaj in zdaj. Izkoriščanje ljudi za prostitucijo, delavci kot sužnji, služabništvo, prisilne poroke, prisiljenost v beračenje in žeparjenje ... in otroci, ki jih nagovarjajo v oblike prostitucije. Polona Kovač, predsednica društva Ključ, centra za boj proti trgovanju z ljudmi, je bila gostja v N1 podkastu in je razložila ozadja trgovine z ljudmi v naši državi. In kako pomagajo žrtvam.

O prostituciji si ljudje pripovedujejo mite

Ko govorimo o trgovini z ljudmi v Sloveniji, najpogosteje pomislimo na izkoriščanje ljudi za prostitucijo. V pogovoru odstiramo nekatere mite glede prostitucije, ki ljudi zaslepljujejo. Kaj bi morali vedeti uporabniki teh storitev? Večina oseb, s katerimi je delalo društvo Ključ, je bila namreč v prostitucijo na takšen ali drugačen način prisiljena, pripoveduje jim o izkoriščanju, lažeh, manipulacijah, o tem, kako poteka njihov vsakdan, o nasilju, zlorabah ... Posledice so med drugim tudi velike duševne stiske. Okrevanje teh oseb - tistih seveda, ki se zmorejo odločiti za pomoč in novo življenje - traja veliko dlje kot kazni, ki jih dobijo tisti, ki so jih izkoriščali.

Oglaševanje

nočni klub, prostitucija — Polona Kovač o "uporabnikih" prostitucije": Tega ne delajo zaradi nekega občutka osamljenosti, ker so neljubljeni, ker jih doma žena ne posluša. Večinoma gre za to, da si plačujejo nadzor. Zdaj sem jaz plačal in boš delala, kar bom rekel. Od tu pride zelo veliko spolnega nasilja, zlorab, izsiljevanje za spolne aktivnosti brez zaščite. In ko se oseba znajde v tej situaciji, pride do disociacije, umika se iz svojega telesa. Veliko je med temi ženskami tesnobnosti, depresije, samomorilnosti, samopoškodovalnega vedenja ... | Fotografija je simbolična. (Foto: PROFIMEDIA)

Žrtev lahko postane vsak in vsaka

Žrtev trgovine z ljudmi lahko postane kdorkoli, ne glede na spol, starost, izobrazbo, poklic, narodno pripadnost, kraj bivanja, želje ..., opozarjajo v društvu Ključ. Obstajajo pa določene okoliščine, v katerih se nekdo znajde in ki lahko prispevajo k temu, da postane bolj ranljiv za pasti trgovine z ljudmi. Med njimi so tudi slab ekonomski položaj, izkušnje nasilja, spolne zlorabe ...

Oglaševanje

"Trgovina z ljudmi izkorišča človeka, mu odvzame avtonomnost, odvzame mu moč, da sam zase odloča, in s tem se nekdo okoristi," razlaga v našem pogovoru Polona Kovač. V dobri uri dolgem pogovoru, ki ga lahko gledate ali poslušate zgoraj, Kovač pojasni, kakšne oblike trgovine z ljudmi poznamo, kako se izvajajo v Sloveniji, kako društvo Ključ pomaga žrtvam in zakaj je osveščanje tako splošne javnosti kot žrtev izjemno pomembno. Prepoznava oblik trgovine z ljudmi je namreč slaba, uradne statistike pa so le vrh ledene gore.

Ena od oblik trgovine z ljudmi, ki jih zadnja leta nevladne organizacije pogosteje zaznavajo, je izkoriščanje delavcev, prisilno delo ... Tega izkoriščanja in trgovanja z ljudmi bo tudi v Sloveniji vse več, opozarjajo. Tudi o tem problemu govorimo v današnjem N1 podkastu. Kakšne zgodbe delavcev in delavk iz tujine srečujejo? Kako jim nevladne organizacije pomagajo? In na kaj naj bodo pozorni delavci, predvsem mladi, ki se odpravljajo na delo v tujini? Kaj jim svetuje Polona Kovač, izveste v današnjem N1 podkastu.

"Minister Poklukar bi moral premisliti o odstopu"

Društvo Ključ je pred mesecem dni objavilo javno pismo s pozivom vsem pristojnim, naj prevzamejo odgovornost in poskrbijo, da ne bo prihajalo do zlorab najbolj ranljivih, ter da povrnejo zaupanje žrtev in civilne družbe.

Opozorili so, da je bila zgodba o filipinskih delavcih, ki jo je razkrila oddaja Tarča na RTV Slovenija, "novica za en dan", glas žrtev pa spet preslišan. Po poročanju Tarče naj bi bil domnevni osumljenec v zgodbi s filipinskimi delavci, kobariški hotelir Aleš Hvala, povezan z vodstvom ministrstva za notranje zadeve, minister Boštjan Poklukar je nato zanikal vpletenost v preiskavo in seznanjenost z njo, med drugim pa ga zdaj tudi zaradi te afere čaka interpelacija.

V N1 podkastu Polona Kovač poudari, da bi bila "politična odgovornost, da bi minister premislil o svojem odstopu". Skrbi jo, kako funkcionira sistem, saj da vzbuja veliko mero nezaupanja v institucije. Po takšni oddaji, pravi, se "ustrašiš, kaj to pomeni za žrtve trgovine z ljudmi". Dodaja še, da je na sestanku premierja Roberta Goloba z nevladnimi organizacijami izpostavila prav ta problem nezaupanja in da je takrat tako njo kot druge udeležence sestanka "pretresla njegova izjava, da ne potrebuje našega zaupanja in da morajo uradniki zaupati nam".

Pet filipinskih delavcev iz zgodbe v Tarči je bilo v letu 2024 vključenih v program Oskrba žrtev trgovine z ljudmi - namestitev v varnem prostoru, vseh pet pa so v društvu Ključ prepoznali kot žrtve trgovine z ljudmi, so še opozorili v javnem pismu. Kovač v našem podkastu pojasni, kaj se zdaj dogaja z njimi in zakaj so ostali v Sloveniji.

Oglaševanje

Slaba prepoznavnost, nove oblike, organiziran kriminal, "poslovneži" ...

S časom se spreminjajo tudi oblike izkoriščanja oz. trgovine z ljudmi. V pogovoru pojasnjujemo, kaj so v sodobnih družbah "okovi", s katerimi storilci zadržujejo žrtve. Kovač opozarja tudi na to, da mora zakonodaja slediti novim pojavnim oblikam trgovanja z ljudmi. Splet je tu namreč omogočil nove oblike izkoriščanja. Izjemno pomembno je, da jih prepoznamo.

Govorimo tudi o tem, kdo so storilci. Od organiziranega kriminala do "poslovnežev", ki sami sebi verjamejo, da ne počnejo ničesar prepovedanega.

Oglaševanje

Prisilno beračenje, prisilno žeparjenje, prisilne poroke ...

Govorimo tudi o prisilnem beračenju, žeparjenju, pri katerem morajo tisti, ki so na dnu verige, vse nakradeno izročiti drugim, pa o razmerah, v katere so nekateri rojeni in prisiljeni v izkoriščanje. Govorimo tudi o prisilnih porokah, ki se še dogajajo tudi v Sloveniji. In o dobrih zgodbah, o ljudeh, ki so zaživeli novo življenje.

Veste, kako prepoznati trgovino z ljudmi? Pomembno je, da se ne obračamo stran, ko jo zaznamo v svoji okolici. Pomembno je tudi, da znamo sami prepoznati, kdaj nas morda kdo skuša izkoriščati. Na kaj društvo Ključ še posebej opozarja mlade? Zato poslušajte celoten današnji pogovor s Polono Kovač.

Kaj je društvo Ključ?

Društvo Ključ – center za boj proti trgovanju z ljudmi je bilo ustanovljeno leta 2001 in je nevladna, neprofitna, humanitarna in prostovoljska organizacija, ki deluje v javnem interesu na področju preprečevanja trgovanja z ljudmi in nudi pomoč žrtvam in možnim žrtvam.

Oglaševanje

Kot je povedala Kovač, dobijo pri njih podporo osebe, ki so bile v prostituciji, in tudi nekatere, ki so še vedno. "Dobijo podporo in pogovor. Ne silimo jih, da bi izstopile, si pa želimo, da bi, saj vidimo, da bi se boljše počutile." Izstop iz izkoriščanja in ujetosti v trgovino z ljudmi je namreč včasih zelo težak. A nikakor ne nemogoč.

Celoten, dobro uro dolg pogovor vam je na voljo v zgornjem posnetku. Na podkaste s Suzano Lovec se lahko sicer naročite na platformah APPLE PODCASTS, SPOTIFY, SOUNDCLOUD, CASTBOX in DEEZER in tudi na našem YouTubovem kanalu, najdete pa jih tudi na Metroplayu in Eonu. Vsi N1 podkasti s Suzano Lovec so zbrani tudi na naši podstrani Podkast.