Na kaj se ogrevamo Slovenci in za koga bo letošnja zima dražja?

Gospodarstvo 22. Okt 202106:30 > 12:06 2 komentarja
Visoki stroški ogrevanja, energetski vavčerji
Profimedia

Elektrika, zemeljski plin, kurilno olje se dražijo, beremo v zadnjih tednih. Statistika pa kaže, da polovica porabe slovenskih gospodinjstev odpade na lesna goriva: drva, pelete, sekance. Kakšno je stanje tam?

Večina Slovencev se po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) ogreva na lesna goriva (drva, pelete, sekance). Ta so lani predstavljala kar polovico skupne porabe energentov za ogrevanje gospodinjstev.

Marsikdo ima drva iz svojega gozda oziroma od lokalnega dobavitelja, les je namreč surovina, ki je imamo v Sloveniji veliko. Tisti, ki mora drva kupovati pri večjih trgovcih, pa jih bo verjetno plačal po višji ceni.

Poraba energentov za ogrevanje
N1

Dražja drva, peleti, briketi

“Cene se dvigujejo, predvsem pa je suha drva, ki so primerna za takojšnjo uporabo, trenutno težko dobiti, zato tudi cena raste,” pravi Marjan Planinšek, direktor šentjurskega podjetja Ingles. Podjetje, katero glavna dejavnost je prodaja drv, pelet in briket, letno ustvari 2,5 milijona evrov prihodkov.

Planinšek pove, da sami drva uvažajo iz Bosne in Hercegovine (BiH), a naj bi bile enake težave povsod. Boji se, da bo pomanjkanje ponudbe suhih drv v prihajajoči kurilni sezoni udarilo predvsem revnejše. “Ti drva kupujejo sproti, malo in po malo, saj za količinsko zalogo nimajo denarja. In v sezoni cena hitro narašča.” V podjetju večajo zalogo lesnih briketov, ki so nadomestek za drva, in peletov. A se tudi ti dražijo zaradi višjih cen elektrike in nafte. Peleti so se v zadnjem letu podražili za 20 do 25 odstotkov.

Eden od proizvajalcev peletov z območja Ljubljane, ki ne želi biti imenovan, nam je dejal, da trenutno cene peletov drži, a da se proizvodnja draži zaradi višanja cen hlodovine, z novim letom bo dražja tudi elektrika, zato bo moral zvišati cene.

Planinšek, sicer gozdar, meni, da bi morala Slovenija po vzoru Avstrije znižati DDV na energente za ogrevanje. V Avstriji imajo za lesna goriva znižano, 13-odstotno stopnjo DDV (splošna stopnja je pri njih 20 odstotkov), pri nas 22-odstotno.

Petrol bo dražil, Gen-I ne

Električna energija predstavlja sedem odstotkov porabe gospodinjstev za ogrevanje, a je gospodinjstva seveda veliko porabijo tudi za druge namene (kuhanje, razsvetljava in drugo), zato je v skupni porabi gospodinjstev njen delež precej večji.

Podražitve električne energije za gospodinjstva je do zdaj napovedal le Petrol. Njegovi odjemalci bodo imeli na računu za december (ki ga dobijo januarja) ob enaki porabi za deset odstotkov višji znesek. Tudi E3, ki je v lasti Petrola, je za N1 napovedal podražitev, a še ni znano, kdaj in za koliko. Petrol in E3 skupaj po podatkih agencije za energijo pokrivata četrtino slovenskih gospodinjstev.

Medtem sta Gen-I in njegova hčerinska družba Elektro energija, ki skupaj oskrbujeta 40 odstotkov gospodinjskih odjemalcev, sporočila, da letos ne bosta višala cen. Gen-I je včeraj sporočil, da bo vsaj do poletja prihodnje leto ohranil cene za gospodinjstva.

Petrol
Žiga Živulovič jr./Bobo

Edini vladni ukrep s ciljem blaženja naraščajočih stroškov energentov je do zdaj omejitev marž pri ceni kurilnega olja, razmišljali naj bi tudi o uvedbi energetskih bonov za najrevnejša gospodinjstva.

Se izplača počakati z nakupom kurilnega olja?

Za ogrevanje gospodinjstev sta pomembna še kurilno olje in zemeljski plin. Iz podatkov statističnega urada izhaja, da kurilno olje predstavlja približno 14 odstotkov celotne porabe gospodinjstev za ogrevanje, malo manjši je delež zemeljskega plina (11 odstotkov).

Edini vladni ukrep s ciljem blaženja naraščajočih stroškov energentov je do zdaj omejitev marž pri ceni kurilnega olja (razmišljali naj bi tudi o uvedbi energetskih bonov za najrevnejša gospodinjstva, katerega cene so letos na rekordnih ravneh. Kurilno olje na primer pri Petrolu in OMV trenutno stane 1,156 evra za liter – pred epidemijo je bila cena v povprečju med 85 centi in enim evrom za liter, lani (ob začetku epidemije) pa se je celo spustila na dobrih 70 centov za liter.

Po besedah gospodarskega ministra Zdravka Počivalška povprečna marža trgovcev znaša okrog 15 centov. Pri trgovcu s 15 centi marže bi se ob enaki nabavni ceni kurilno olje po 9. novembru pocenilo za devet centov. Trgovci sicer napovedujejo, da se bodo do takrat nabavne cene še zvišale.

Dva od treh velikih ponudnikov plina dražita

Tudi ponudniki zemeljskega plina so večinoma zvišali cene ali pa bodo to še storili. Največji ponudnik Energetika Ljubljana je avgusta zvišal ceno plina za 11 odstotkov. Kot so nedavno pojasnili za Siol.net, so cene vrnili na ravni, ki so veljale pred začetkom epidemije, za letos pa novih zvišanj ne načrtujejo.

Drugi največji ponudnik Gen-I za zdaj ni dražil, nedavno so nam dejali, da tega letos ne načrtujejo. Petrol bo zemeljski plin decembra podražil za 11 odstotkov.

Omenjena tri podjetja oskrbujejo 60 odstotkov slovenskih gospodinjstev, ki uporabljajo zemeljski plin.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje