S smetarji, gradbenimi delavci in branjevko smo bili na mrazu. Ko se temperature spustijo pod ničlo, za številne zaposlene to ne pomeni nič več kot manjšo neprijetnost, ko moramo po mrazu iz toplega doma do tople pisarne. Nekateri pa morajo na mrazu delati ves dan, vsak dan. Slovenska zakonodaja ne pozna najnižje temperature, ko je še dovoljeno delati na prostem oziroma pri kateri bi delavci lahko odklonili delo. Dela se, ironično, pogosteje ustavijo zato, ker nizke temperature ne vplivajo ugodno na gradbene materiale. Česa morda niste vedeli o mrazu? In še: zakaj je kajenje na mrazu še posebej škodljivo?
V začetku minulega tedna, ko se je ob nizkih temperaturah večina ljudi raje zadrževala na toplem, smo se pogovarjali s tistimi, ki so zaradi narave svojega dela prisiljeni biti na mrazu – z delavci, ki delajo na prostem.
Pred neugodnimi vremenskimi vplivi naj bi jih sicer ščitila zakonodaja, a sindikati opozarjajo, da predpisi niso dovolj natančni in da so preveč prepuščeni interpretaciji delodajalcev. Zdravnici pa opozarjata, da izpostavljenost mrazu lahko prispeva k številnim zdravstvenim težavam, tudi kroničnim. Ozaveščenost o tem pa da je na zelo nizki ravni.
Pri -5 se dela pogosto ustavijo – a ne zaradi zdravja delavcev
“Ne maram zime, a kaj naj. Če sediš doma na toplem, ni denarja,” je s širokim nasmehom na obrazu rekel delovodja na enem od ljubljanskih gradbišč. Na gradbišče smo šli zgodaj zjutraj, ko je bila temperatura okoli ledišča. Tako je kazal termometer, nameščen na enem od kontejnerjev. Na morebitne negativne temperature morajo biti na gradbiščih pozorni – a bolj kot zaradi zdravja in počutja ljudi spremljajo negativne temperature zaradi materialov, saj se ti začnejo drugače obnašati, nam pojasni. Tako pri -5, na primer, ni mogoče betoniranje, zato se takrat opravljajo kakšna strojna dela. “Tole zdaj ni noben mraz,” se smeji naš sogovornik. “Nekoč sem delal pri -13 stopinj, to je mraz. Ko škripa pod čevlji.”
N1
Temperatura “primerna za človeški organizem”
Slovenska zakonodaja ne določa najnižje temperature, ko je še dovoljeno delati na prostem oziroma pri kateri bi delavec lahko odklonil delo. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih v eni od prilog zelo nejasno določa, da mora biti “glede na uporabljene delovne metode in fizične obremenitve pri delu med delovnim časom temperatura delovnega okolja primerna za človeški organizem”.
Nekoliko bolj natančen je pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja na delovnih mestih, ki določa, da mora delodajalec delavcem, ki delajo na prostem, v času nizkih temperatur omogočiti občasno obiskovanje ogrevanega prostora. Pravilnik določa, da mora delodajalec takšen prostor zagotoviti med 1. novembrom in 31. marcem, delavci pa ga imajo pravico obiskovati, ko temperatura pade pod 16 stopinj Celzija. V njem mora biti temperatura najmanj 21 stopinj.
“Tukaj imamo ta kontejner za segret se,” nam pokaže mladi delovodja. “Tukaj se poje malica, pije kava. Če je mraz, se gredo pogret za 20 ali 30 minut. Če je res mraz, jih jaz pustim tudi dlje.” Kot pravi, je zadnja leta na gradbiščih poskrbljeno, da se imajo delavci v mrazu možnost pogreti. Včasih za to poskrbi izvajalec, včasih morajo podizvajalci sami. Kako pogosto ga delavci lahko obiskujejo, pa je povsem v pristojnosti vodje, pravi. Na tem gradbišču imajo odmor na toplem približno vsaki dve uri. “Jaz ne maram mraza. Tudi če recimo dežuje, ne delamo. Ne dovolim.”
V kontejnerju je toplo, zrak pa je nasičen s cigaretnim dimom. “Ej, zapri vrata,” zakriči eden od delavcev, ki so ravno na pavzi. Vsi trije kadijo. Ob steni je avtomat za tople napitke. “Mi smo ’štromarji’ in imamo nekoliko specifično delo,” pojasni najbolj zgovoren med njimi. “Zaradi materialov ne moremo delati na velikem mrazu. Gradbinci, to je pa druga zgodba. Oni delajo na +40 in na takem minusu, da se brez rokavic ničesar ne moreš dotakniti.”
N1
“Ko je ledeno, nas sami pošljejo na toplo”
Nekaj kilometrov stran na drugem gradbišču srečamo mladega delavca iz Bosne, ki se greje v kontejnerju. Tukaj je še precej bolj toplo. Naš sogovornik puha dim v že tako zakajen kontejner. “Kolikor hočemo, smo lahko tukaj na toplem. Ko je zunaj ledeno, nas celo sami pošljejo, ker da je pomembno, da smo zdravi. Jaz lahko iskreno povem, da ko je zelo mrzlo, sem zunaj samo, če je nujno. Grem naredit, kar je treba, in pridem nazaj.”
Ne zdi se, da bi njegovega delovodjo to motilo. “Ko vidim, da jih zebe, jih pošljem na toplo, da se pogrejejo, potem pa nazaj delat. Za delavce je treba poskrbeti. Ne težim jim, koliko časa smejo biti v kontejnerju,” nam zagotovi, medtem ko v roki otresa cigareto. Na gradbišču trikrat dnevno preverjajo temperaturo zraka, tudi tukaj v prvi vrsti zaradi materialov, še pove sogovornik. Rokavic ne nosi, pravi, da si jih nadene samo v izrednih razmerah.
Delavcem, ki na videz niso veliko oblečeni, mora varovalno opremo – oblačila, obutev, rokavice – po zakonu zagotoviti delodajalec. Nekateri so pripravljeni za to nameniti več, drugi manj denarja. “Vsaka firma oziroma podizvajalec jih obleče po svoje,” pravi nadzornik gradbišča. “Tukaj striktno gledamo, da so dovolj oblečeni, v odsevnih jopičih in da nosijo čelade.”
“Če kdo krši ta pravila, hitro zaključimo,” doda delovodja.
Na mrzlo in megleno jutro, ko se šele dobro dani, prestrežemo smetarje, ki praznijo zabojnike za odpadke. Če gradbeni delavci lahko najhujši jutranji mraz preživijo v ogrevanem kontejnerju, je pri komunalnih delavcih drugače – ti vsako jutro ob 5.30 začnejo delo, ne glede na vremenske razmere.
“Smo navajeni, ni hudega,” nam pove nasmejani delavec, medtem ko prestavlja zabojnike. Roke ima sicer zaščitene z debelimi rokavicami, na glavi pa ima samo športno kapo s ščitnikom. “Sploh pa je tole zdaj (temperatura okrog ledišča, op. a.) ’ekstra’, sploh ni mraz.” Drugi, precej bolj zimsko opremljen, pravi, da se s fizičnim delom ogreje. “Huje je, ko je poleti huda vročina. Takrat se potiš, da vse teče od tebe.”
N1
Ob nizkih temperaturah se pogrejeta v kamionu, ko imata malico ali pa ko se iz ene lokacije peljejo na drugo. Ko pa delata, sta izpostavljena vsakršnim vremenskim pogojem – in to dobršen del časa na premikajočem se tovornjaku.
Kamioni tehnološko dovršeni, za delavce pa ni poskrbljeno
“Komunalni delavci državljanom zagotavljajo osnovne življenjske pogoje. Delo mora biti opravljeno 24 ur na dan, 365 dni v letu. Ne glede na vremenske pogoje, ne glede na temperaturo,” je poudarila sindikalistka Majda Marolt, ki v okviru Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) zastopa komunalne delavce.
“Pred časom sem si ogledala smetarske avtomobile, tehnološko so odlični. Za ljudi pa še vedno ni ustrezno poskrbljeno – na primer na način, da bi bila na zadnjem delu komora, da delavci vendarle ne bi bili tako izpostavljeni.” A v takšnih dejavnostih se vnaprej sprijazniš s težkimi pogoji, je še komentirala.
Včasih se je pogrela v poslovalnici banke, zdaj pa ji tega ne dovolijo več
V eni od ljubljanskih sosesk smo srečali branjevko, ki je ravno pripravljala svojo stojnico z zelenjavo in drugimi izdelki. “Dobro se oblečem in si prinesem topli napitek,” je odgovorila na vprašanje, kako se zaščiti pred nizkimi temperaturami. “Ko pa me začne zebsti, stopim na stiropor ali na leseni pod vozička, s katerim pripeljem zelenjavo.” Zjutraj se segreje, ko prelaga gajbice, še pove, in je potem kakšno uro ne zebe. Tudi sicer se trudi gibati, a prav daleč zaradi stojnice ne more.
N1
Včasih se je šla ob hudem mrazu pogret v poslovalnico banke, ki je samo nekaj metrov stran. A so ji nato tam rekli, da moti njihove stranke. “Očitno se je nekdo pritožil,” nam pove gospa Majda izza stojnice. “Ljudje so vseh sort, saj veste.”
Najtežje je, ko piha veter. Takrat je občutek mraza tako potenciran, da se zdi temperatura za 10 stopinj nižja, kot kaže termometer, še pravi.
Številne zdravstvene težave. Povečano tveganje za razvoj KOPB
Dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, nas je opozorila, da dolgotrajna izpostavljenost mrazu, kakršnemu smo bili priča v minulih tednih, lahko povzroča številne resne zdravstvene težave, a je ozaveščenost o tem še vedno zelo slaba.
“Zaradi mraza se lahko pojavijo različne težave, od kardiovaskularnih, respiratornih do kostno-mišičnih obolenj. Najpogosteje jih razvijejo gradbeni in komunalni delavci ter drugi, ki delajo na prostem, pa tudi zaposleni v industriji, denimo v prehrambni, ki so izpostavljeni temperaturam do 4 stopinje Celzija.”
(Foto: Žiga Živulović jr./BOBO)
Metoda Dodič Fikfak: “Ljudje zelo različno prenašamo mraz. Individualne razlike so lahko zelo velike. V splošnem pa mraz težje prenašajo ženske in starejši ter tudi tisti z nizkim indeksom telesne mase.”
Ena od kroničnih bolezni, na katero pomembno vpliva mraz, je kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB). Gre za neozdravljivo bolezen, ki povzroča težave z dihanjem zaradi zoženih dihalnih poti in poškodovanih pljuč. Za njo tipično zbolevajo kadilci, po besedah Dodič Fikfak pa je mraz ključni okoljski faktor tveganja. “Kajenje skupaj z mrazom ima sinergijski učinek, zato nas skrbi predvsem za delavce, ki delajo na prostem, ob tem pa še kadijo.”
Prižigajo zaradi lažnega občutka toplote
Ključno vlogo pri zaznavanju mraza igra tako imenovani TRPM8, receptor za mraz, ki je najbolj prisoten v koži in sluznicah, denimo v nosu. Vključi se že pri temperaturi okrog 25 stopinj Celzija in ima vlogo pri odzivanju in prilagajanju telesa na nizke temperature.
Simbolna fotografija (Foto: Profimedia)
Pri nekadilcih je aktivacija teh receptorjev običajno zaščitna, saj pomaga zaznati mraz in dražilne snovi ter telo spodbudi k aktivaciji, je pojasnila Dodič Fikfak. Pri kadilcih pa dolgotrajna izpostavljenost cigaretnemu dimu lahko preusmeri funkcijo receptorjev, zaradi česar ti prispevajo k vnetnim procesom. Kronično vnetje pa je ključni mehanizem pri razvoju in poslabšanju KOPB.
Delavce, ki delajo na mrazu, bi bilo zato treba ozaveščati o nevarnostih kajenja, pravi Dodič Fikfak. Žal pa cigarete zaradi svojih mehanizmov delovanja povzročajo lažni občutek večje toplote, zaradi česar delavci v mrazu še pogosteje prižigajo, je pojasnila.
Astma, poslabšanje sladkorne bolezni, povečano tveganje za infarkt
Mraz lahko tudi spodbudi ali okrepi napade astme, pomembno pa vpliva tudi na razvoj ali poslabšanje bolezni srca in ožilja. “Vsi vemo, da nas najprej začne zebsti v roke in noge, kar je posledica krčenja krvnih žil. Ker se žile skrčijo, se poveča krvni tlak. In če človek ob tem še fizično dela, se mu tlak še dodatno zviša. Obremenitev srca je velika,” je pojasnila sogovornica. Poleg tega na mrazu nastopi tudi hemokoncentracija, kar poenostavljeno pomeni, da se zmanjša količina tekočine v krvi in kri se “zgosti”. Vse to poveča nevarnost infarktov in kapi.
Bolnikov, ki imajo zaradi dela na mrazu te in druge zdravstvene težave, na kliničnem inštitutu za medicino dela običajno ne srečujejo, je še povedala Dodič Fikfak. Ljudje namreč teh težav ne povezujejo z delom na mrazu in pomoč najpogosteje poiščejo kar pri osebnem zdravniku.
Denis Sadiković/N1
Zato smo o tem povprašali tudi dolgoletno družinsko zdravnico dr. Neno Kopčavar Guček, ki je potrdila, da se pri delu s pacienti srečuje s temi in številnimi drugimi posledicami izpostavljenosti mrazu.
Med drugim je izpostavila, da mraz lahko vpliva tudi na stanje sladkorne bolezni. “Če sladkorni bolniki, ki delajo na mrazu in zato porabijo veliko več energije, jemljejo zdravila v enakem odmerku, lahko doživijo glikemijo. To se je že zgodilo. Sladkor v krvi se namreč znižuje tako zaradi fizičnega dela kot zaradi ohranjanja temperature telesa.”
Paciente, ki delajo na mrazu, zato opozarjajo, naj se opazujejo, po potrebi pa jim tudi prilagodijo zdravljenje.
Pri naglih prehodih mraz občutimo bolj
Vsi ti simptomi pa lahko prispevajo tudi h kognitivnim motnjam, je dodala Dodič Fikfak. “Na mrazu se težko skoncentriramo, težje sprejemamo odločitve, smo manj produktivni.”
A kljub vsem tem tveganjem je raziskav o delu na mrazu relativno malo in vsekakor manj kot o učinkih dela na vročini, je še poudarila zdravnica. To pripisuje dejstvu, da so nevarnostim mraza izpostavljeni predvsem fizični delavci – pogosto priseljenci –, ki delajo v manj vidnih poklicih in v družbi nimajo prav veliko moči.
Bi k temu lahko prispevale tudi v povprečju milejše zime in s tem morebitno zmanjšano tveganje? “Ko govorimo o mrazu, je zelo pomembna adaptacija,” je pojasnila zdravnica. “Tisti, ki so navajeni živeti v hladnih okoljih, mraz prenašajo drugače kot tisti, ki tega niso navajeni. Tudi nenadna sprememba s toplega na hladno je veliko bolj nevarna kot počasni prehodi. Ko smo še imeli letne čase in postopno spreminjanje temperatur, se je telo lažje privajalo na spremembe. Zdaj, ko so prehodi nagli, mraz občutimo bolj, četudi temperature niso nujno zelo nizke.”
V zadnjih petih letih več kot tisoč kršitev s področja varnosti in zdravja pri delu
V Zvezi svobodnih sindikatov pravijo, da že več let dajejo pobude, da bi se predpisi za delo na mrazu na prostem dopolnili. Izvršna sekretarka ZSSS za varnost in zdravje pri delu Lučka Böhm je za N1 opozorila, da so trenutna določila preveč splošna in preveč prepuščena interpretaciji delodajalcev.
Posredno temu pritrjujejo tudi na inšpektoratu za delo. Tudi tam so pojasnili, da zakonodaja ne določa najnižje dovoljene temperature na delovnih mestih, ključni dokument za zagotavljanje varnega in zdravega dela pa pripravi delodajalec. Gre za izjavo o varnosti z oceno tveganja, ki mora vključevati tudi ukrepe za zmanjševanje tveganj, povezanih z neugodnimi vremenskimi razmerami, tudi nizkimi temperaturami.
N1
Kršitev na področju varnosti in zdravja pri delu ni malo. Na inšpektoratu so od leta 2020 do 2024 zaznali kar 1090 kršitev člena zakona o varnosti in zdravju pri delu, ki določa, da mora delodajalec zagotavljati varno delovno okolje in uporabo varne delovne opreme. Ob tem so sicer poudarili, da ne ločujejo nepravilnosti, ki se nanašajo na delovno okolje in delovno opremo. “V podani številki kršitev so zato zajete vse kršitve, povezane z delovno opremo in okoljem. Po naši oceni nepravilnosti, ki se nanašajo na temperature, predstavljajo manjši delež vseh ugotovljenih kršitev.”
Tudi Bohm pravi, da v zvezi z mrazom še ni dobila klica na pomoč s terena, kar po njeni oceni kaže na to, da “ljudje menijo, da je tako, kot je, dovolj dobro in da se drugače ne da”.
Da zakonodaja vendarle potrebuje dopolnitve, pa se očitno strinjajo tudi na ministrstvu za delo. Minister Luka Mesec je julija lani sporočil, da so v javno razpravo in dialog s socialnimi partnerji poslali predlog zakona, ki ureja varnost dela na začasnih in premičnih gradbiščih in po katerem bi – med drugim – delavcem v času hude vročine omogočili počitke v ohlajenih sobah, po naših informacijah pa naj bi vanj vključili tudi natančnejše določbe glede varstva pred mrazom.
Luka Mesec (Foto: Igor Kupljenik/F.A.Bobo)
Kaj se dogaja s predlogom zakona?
Z ministrstva so nam pred dnevi odgovorili, da se zavedajo problematike izpostavljenosti delavcev na gradbiščih, tako visokim kakor tudi nizkim temperaturam. Po njihovih besedah zakonodaja ta problem že ureja, saj da področni zakon delodajalcu nalaga pripravo in dopolnjevanje ocene tveganj za delavce ter s tem povezane ukrepe.
“Kar se tiče konkretnih določb zakonodaje, ki je namenjena zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev na gradbiščih, ki delajo pri nizkih temperaturah, je pripravljen predlog, ki določa ukrepe, ki jih bodo delodajalci morali izvajati, ko bo temperatura zraka na gradbiščih nižja od -5 °C. Predlagane določbe gredo v smer zagotavljanja ustrezne opreme za osebno varnost, ogrevanja v ogrevanih prostorih, ki morajo imeti določeno temperaturo, kakor tudi interval in trajanje ogrevanja,” so še zapisali.
Na vprašanje, v kateri fazi je predlog zakona, nam niso odgovorili.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje