Vlada določila, da bo kmalu prvi nacionalni dan žrtev komunizma

Slovenija 12. Maj. 202216:08 > 16:349 komentarjev
Delite:
Svece Teharje
Foto: Srdjan Živulović/BOBO

17. maj bo nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja oziroma režima, je danes odločila vlada. Datum je izbrala, ker je na ta dan leta 1942 partizanski bataljon pomoril 53 oseb, večinoma romske narodnosti. Prihodnji torek bo torej minilo točno 80 let od te tragedije.

Vlada je danes sprejela sklep o razglasitvi nacionalnega dneva žrtev komunističnega režima oziroma nasilja. Kot je pojasnila v sporočilu po seji, je to storila zato, ker samostojna Republika Slovenija vedenja o razsežnosti komunističnega nasilja kot tudi občutljivosti do žrtev in preganjanih ni zmogla v zadostni meri vnesti v kolektivno zavest. “Zato je tudi odnos do žrtev komunističnega totalitarizma še vedno ali celo čedalje bolj nepieteten,” je zapisala vlada. Za nov nacionalni dan spomina se je odločila zaradi #civilizacijske norme, da povzročitelje nasilja in zla dejanja merimo po istih kriterijih ter sledeč naporom, da se prepreči ponovitev najbolj tragičnih dogodkov iz naše zgodovine”.

“Komunistično nasilje je na ozemlju današnje Republike Slovenije od poletja 1941 do januarja 1946 terjalo na deset tisoče nasilnih smrti civilnih oseb in vojnih ujetnikov. Komunistično nasilje pa je v desetletjih komunistične vladavine z vsemi oblikami kršenja človekovih pravic in svoboščin prizadelo še več sto tisoč prebivalcev Slovenije,” je še dodala.

V opozicijski stranki Levica so v odzivu zatrdili, da je namen vlade zakrivanje tega, da odhajajoča ministrska ekipa ne želi reševati dejanskih problemov današnjega dne.

Spomin na poboj v Iški

Za dan nacionalnega spomina na žrtve komunističnega nasilja oziroma režima je vlada določila 17. maj. Na ta dan pred 80 leti so vojaki 1. čete Šercerjevega bataljona umorila 53 ljudi, od tega 49 oseb romske narodnosti. Govorice o poboju dveh romskih družin so se potrdile leta 2017, ko je komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč so na robu tako imenovanega Benkovega travnika v Iški raziskala štiri grobne jame, v katerih je bilo skupno 53 skeletov, od tega 26 odraslih oseb, dva mladostnika ter 25 otrok, od tega eden še nerojen. Ob predstavitvi odkritja je arheolog Urban Košir dejal, da so bile žrtve ubite z različnim strelnim orožjem.

Strah, da bi jih izdali

Takrat je kriminalist Pavel Jamnik, ki sodeluje v komisiji, povedal so v pogovorih z okoliškimi prebivalci izvedeli imena domnevnih storilcev poboja, ki pa so bili takrat že vsi pokojni. »So pa to okoliščine, ki pojasnjuje razloge za poboj,« je poudaril, »Za zdaj ni mogoče razbrati nobenega vojaškega oziroma strateškega razloga za poboje. Edina možna razlaga je zgolj preventivno uničenje dveh romskih družin v strahu pred tem, da bi jih lahko izdali.«

»Pomladi 1942 je bil čas, ko so se italijanski okupatorski vojaki umikali iz manjših postojank v večje in je nastalo večje osvobojeno ozemlje,« je takrat povedal zgodovinar Mitja Ferenc. Jamnik pa je pojasnil, da so bili pri tem Romi še posebej izpostavljeni nasilju partizanov, saj je zaradi njihovega načina življenja bolj verjetno, da naletijo na vojake, ki se skrivajo po gozdovih.

Poteptana pravica do groba

Vlada je ob današnji odločitvi zapisala, da je bil poboj v Iški prvi v vrsti mnogih vojnih množičnih zločinov, v katerih je komunistično partizansko gibanje zagrešilo hude vojne zločine in zločine proti človečnosti nad večjimi skupinami slovenskih civilistov in kasneje tudi vojnih ujetnikov. “Ti zločini so dosegli vrh po koncu druge svetovne vojne spomladi 1945, ko je bilo v nekaj tednih umorjenih več kot 15.000 oseb oziroma en odstotek prebivalstva tedanje Slovenije. Poleg tega je bilo spomladi 1945 in tudi pozneje na območju Republike Slovenije umorjenih več deset tisoč vojnih ujetnikov in civilistov hrvaške, nemške, srbske, črnogorske, bošnjaške, italijanske in drugih narodnosti,” je navedla.

Ob tem je poudarila še, da prav ta tragedija dokazuje, da v Sloveniji še vedno ni splošno uveljavljena pravica do groba in spomina. “Prav v primeru romskih žrtev iz Iške je pravica do groba še vedno grobo teptana,” je zapisala.

Komentari

Vaš komentar