Javna stranišča kot ogledalo družbe: kaj sporočajo slovenska?

N1 video 22. Avg. 202113:011 komentar
Delite:

Na vrhuncu poletne sezone se na avtocestnih postajališčih in bencinskih servisih ustavljajo številni domači in tuji turisti, ki na svoji poti uporabljajo tudi javne sanitarije, zato smo želeli preveriti njihovo urejenost in higieno. Bolj urejena so stranišča na bencinskih servisih, razmere pa so nekoliko slabše na postajališčih.

Slovenske avtoceste so prometno najbolj obremenjene prav v poletnih mesecih, ko se številni turisti odpravljajo na počitnice ali domov. Ker marsikateri potnik v tranzitu s Slovenijo pride v stik le z javnim straniščem, smo želeli preveriti, kakšna je urejenost javnih sanitarij na območju avtocestnega križa.

Kakšne so sanitarije na bencinskih črpalkah?

Ekipa N1 se je tako konec prejšnjega tedna odpravila na gorenjsko avtocesto, kjer smo se na poti ustavili tako na postajališčih kot bencinskih servisih. Že dopoldne je bila gneča na enem od Petrolovih bencinskih servisov precejšnja. Vrsta za uporabo sanitarij je bila sicer po pričakovanjih daljša na ženski kot moški strani, večina pa je zgledno nosila zaščitno masko.

Sanitarije so imele takoj ob vhodu na vidnem mestu nameščeno razkužilo. Kabine so bile tudi ustrezno preskrbljene s toaletnim papirjem. Namesto papirnatih brisačk so bili ob umivalnikih na voljo sušilci za roke. Sanitarije so bile, glede na povečano uporabo, zadovoljivo čiste — tako moške kot ženske.

Grozen vonj na stranišču na počep

In če so sanitarije na bencinskih servisih relativno čiste, je bila zgodba ob prihodu na enega izmed postajališč brez bencinskega servisa na gorenjski avtocesti proti Ljubljani povsem drugačna. Tam so bila stranišča na počep v precej slabšem stanju – tako po opremi, čistoči kot vonju. Na tleh so bili ostanki smeti in toaletnega papirja. Stranišča ne premorejo niti umivalnikov za umivanje rok, temveč je na zunanji strani vodnjak s slabim vodnim pritiskom.

Ker nas je zanimalo mnenje uporabnikov, smo jih povprašali, kaj si mislijo o stanju sanitarij v Sloveniji. Kot nam je dejal hrvaški turist, je urejenost stranišč na bencinskih servisih, po njegovem mnenju, v redu. A se ne strinja z njihovo plačljivostjo. “S točenjem goriva bencinskemu servisu naredim promet za 100 evrov, ob tem mi pa še zaračunajo uporabo sanitarij. To ni v redu,” je dejal.

Da bi bile lahko sanitarije boljše, pa je menila nemška turistka, a hkrati dodala, da sanitarije niso smrdele, na voljo pa sta bila tako toaletni papir kot milo. Na vprašanje, ali lahko naredi primerjavo med nemškimi in slovenskimi stranišči, je povedala, da so nemška stranišča čistejša. Kot je še izpostavila, tudi v Nemčiji poznajo sistem plačljivih stranišč.

Nizozemski turisti, ki so se ustavili na enem izmed manjših postajališč brez bencinskega servisa, pa so bili nad stanjem sanitarij ogorčeni. “Če sem iskrena, stranišča sploh nisem želela uporabiti. Vonj je zares grozen. Stranišča niso želeli uporabiti niti moji otroci. To je naš prvi postanek v Sloveniji, vendar smo precej razočarani,” nam je dejala Nizozemka.

Dars bo prenovil mala postajališča

Ob slovenskem avtocestnem križu, ki po podatkih Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) zaobjema 623 kilometrov avtocest in hitrih cest, obratuje 68 počivališč — 56 z bencinskim servisom in 12 t. i. malih brez bencinskega servisa. Z novimi cestnimi navezavami na osnovni avtocestni križ, na primer tretje razvojne osi, pa bodo, kot poudarjajo na Darsu, zgrajena dodatna počivališča.

Kot so nam pojasnili na družbi Petrol, sanitarne prostore na večini njihovih bencinskih servisov v Sloveniji čistijo zaposleni sami, saj je okoli 85 odstotkov servisov v upravljanju najemnikov, ki sami organizirajo tudi čiščenje teh servisov.

“Del večjih bencinskih servisov na avtocestah in v večjih mestih čistijo zaposleni več čistilnih servisov, s katerimi ima Petrol sklenjene pogodbe o čiščenju. Z njimi je dogovorjeno obvezno število ur prisotnosti njihovih zaposlenih in s tem je tudi zagotovljena čistoča, ki jo stranke zahtevajo. Na najbolj obremenjenih bencinskih servisih se čiščenje opravlja 24 ur na dan,” so dodali.

Sanitarije na malih postajališčih brez bencinskih servisov pa spadajo pod pristojnost Darsa. Teh imamo v Sloveniji, kot omenjeno, trenutno 12. Na Darsu odgovarjajo, da se zavedajo, da so manjša postajališča v slabem stanju.

“Dejstvo je, da so mala počivališča, vključno s sanitarijami, dotrajana in nujna prenove. Problematika čiščenja na malih počivališčih se vedno poveča v času turistične sezone, ko je veliko tranzitnega turističnega prometa,” so poudarili in dodali, da imajo v načrtu celovito prenovo devetih malih postajališč do konca prihodnjega leta, preostala tri pa naj bi prenovili v letu 2023.

Ne morejo preprečiti, da za seboj ne pustijo umazanije

Dars ima sicer za čiščenje sanitarij na malih počivališčih sklenjene pogodbe z zunanjimi izvajalci. “Izvajalci, čistilni servisi, morajo vsakodnevno čiščenje izvajati v poletni sezoni, to je od 1. junija do 30. septembra, večkrat na dan. Medtem ko so za odvoz smeti, tudi iz košev, na malih počivališčih zadolženi naši sodelavci, vzdrževalci avtocest,” so odgovorili.

“Vseeno pa želimo dodati, da po svojih izkušnjah lahko trdimo, da ne glede na ves trud, ki ga vložimo v čistočo počivališč, ne moremo preprečiti, da samo ena skupina ljudi, ki ne upošteva splošnega kodeksa vedenja oziroma osnovnega kulturnega obnašanja, za seboj ne pusti umazanije in odpadkov,” so še poudarili na Darsu.

Stanje se iz leta v leto izboljšuje

Danica Koren, koordinatorka akcije Naj javno stranišče, ki jo že trinajsto leto zapored izvajajo v Društvu za kronično vnetno črevesno bolezen (KVČB) in v kateri ocenjujejo dostopnost oziroma urejenost javnih sanitarij v občinah in na bencinskih servisih, je za N1 povedala, da se uprave Petrola, OMV in MOL zelo zanimajo za njihovo akcijo ter da se zavzemajo za čim večjo čistočo stranišč na bencinskih črpalkah.

Kot je še pojasnila, v društvu ugotavljajo, da se stanje na javnih straniščih izboljšuje, a da je še vedno prostor za izboljšave. V društvu namreč vsako leto opozarjajo na problem plačljivosti določenih sanitarij.

Danica Koren
Foto : Danica Koren/Osebni arhiv

“To je problematično z vidika, ker bolniki s kronično vnetno črevesno boleznijo potrebujejo hiter dostop do stranišč. Če moraš pri tem še menjati denar oziroma iskati kovanec za 50 centov, je to lahko že velika težava za bolnike in ni najbolj praktično. Gre sicer za težavo, ki jo najbolj opažamo na bencinskih črpalkah,” je za N1 pojasnila koordinatorica akcije.

Kot je še dodala, opažajo, da so sanitarije na bencinskih črpalkah, ki imajo nenehno prisotnost čistilk, lepše urejene. “Tam, kjer jih ni, je seveda slabše,” je poudarila. Sicer pa v društvu od lanskega leta gledajo tudi, ali se na javnih sanitarijah upošteva higienska priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Ta namreč narekujejo, da morajo biti uporabnikom javnih stranišč na razpolago razkužila, tekoča voda, milo in papirnate brisačke za enkratno uporabo. Sušilniki za roke pa naj bodo izključeni. Kot nam je povedala Koren, so lani ugotovili, da večina bencinskih servisov ni imela razkužil v sanitarnih prostorih, možnost uporabe papirnatih brisač pa so imeli vsi.

Na vprašanje, ali v društvu ocenjujejo, da imamo v Sloveniji dovolj javnih sanitarij, je Koren odgovorila, da glede na to, da je ob avtocestnem križu 56 bencinskih črpalk takšnih, ki imajo na voljo javna stranišča, menijo, da je teh dovolj in da so dobro razporejena. Za konec je Koren še dodala, da si v društvu želijo, da bi vsaka občina imela vsaj eno javno stranišče, in poudarila, da so javna stranišča ogledalo družbe.

Lani je v akciji Naj javno stranišče v kategoriji mestnih občin zmagala Mestna občina Ljubljana, na drugem mestu je bila občina Slovenj Gradec, na tretjem pa Mestna občina Maribor. Najslabše se je odrezala občina Nova Gorica.  V kategoriji ostalih občin sta zelo napredovali občini Krško in Šentjur.

Komentari

Vaš komentar