Menu Item
Zvečer bodo Slovenijo zajele padavine, ki se bodo okrepile v drugem delu noči in v petek zjutraj. Zato so vremenoslovci Arsa izdali rdeče vremensko opozorilo za skoraj vso državo, možne so namreč poplave večjih razsežnosti. Katera območja so najbolj ogrožena? Bo poplavljalo tudi morje? Kaj naj storijo prebivalci, da se zaščitijo?
Kot smo poročali, so pred nami znova obilne padavine in močan veter. Agencija za okolje (Arso) je zato za petek izdala rdeče opozorilo za severovzhodni, severozahodni in jugozahodni del države, rdeče opozorilo zaradi vetra pa le za severozahod in jugozahod. Za preostali del države je izdano oranžno opozorilo. Kaj lahko pričakujemo in ali se lahko ponovijo katastrofalne razmere, ki smo jih doživeli avgusta letos?
Vremenoslovci največji vpliv vremenske motnje pričakujejo v drugi polovici noči in v petek zjutraj. “Dež bo sicer začel padati že danes zvečer, a do polnoči ne pričakujemo ekstremnih nalivov,” je povedal meteorolog Arsa Brane Gregorčič.
A se bo v nekaj urah situacija zaostrila: v drugi polovici noči se bo okrepil veter, padavine se bodo krepile, pojavljale se bodo nevihte z nalivi, ki bodo lahko trajali tudi nekaj ur. Vremenoslovci pričakujejo, da bo v hribovitih predelih v 12 urah padlo med 60 in 140 litrov na kvadratni meter. “Opozarjamo tako na močan veter kot tudi na intenzivne padavine,” je povedal Gregorčič. Padavine bodo intenzivne predvsem v predgorju Julijskih Alp, v goratem delu Zahodne Slovenije in v pasu čez Škofjeloško hribovje proti Savinjsko-kamniškim Alpam.
Glede na stanje na terenu so izdali kar visoka opozorila, ki jih bodo s časoma lahko popravili. “Dobra novica je, da se bo vreme jutri sredi dneva hitro umirilo.”
V avgustovskih neurjih je lokalno padlo okoli 200 milimetrov padavin, je pojasnil Gregorčič. “Vedno je neka mera negotovosti pri oceni pričakovane količine padavin. Pomembno je v kako kratkem časovnem intervalu pade.”
Nižje dele obale bi lahko poplavilo tudi v višini prek pol metra
Ob močnih padavinah lahko pričakujemo hitro naraščanje rek in hudourniških vodotokov, je poudaril Andrej Golob iz Arsa. Padavine bodo padle na že namočena tla, hitro površinsko odtekle in tudi hitro napolnile rečne struge. Pri tem je pomembno, da bodo padavine močnejše v drugem delu.
Največ težav pričakujejo v porečju Vipave, območju Idrijsko-cerkljanskega hribovja, Škofjeloškega hribovja in območja Kamniško-savinjskih Alp. “Na teh območjih lahko posamezne reke zelo hitro narastejo, poplavijo v večjem obsegu in bolj silovito,” je opozoril. Gre za območja, ki so bila najbolj prizadeta po avgustovskih poplavah, zato so zanje izdali najvišjo stopnjo opozorila. Golob je prebivalce pozval k samozaščitnim ukrepom: umaknejo naj avtomobile in vrednejše premoženje, ponoči pa naj upoštevajo navodila pristojnih služb. Jutri bo poplavljalo tudi morje ob slovenski obali, nižji deli obale bodo lahko poplavljeni tudi v višini prek pol metra.
Verjetnost proženja zemeljskih plazov je znatno povečana po vsej državi z izjemo jugovzhoda, je poudaril direktor geološkega zavoda Miloš Bavec. Posebej je opozoril na možnost reaktivacije že obstoječih, že poškodovanih območij, ki so bila letos že prizadeta. Prebivalce je pozval, naj dosledno upoštevajo navodila civilne zaščite in drugih intervencijskih ekip. Bavec je državljane pozval, naj ne rešujejo premoženja, ko je treba rešiti življenja.
Posebna pozornost bo namenjena obstoječim plazov, po potrebi bodo sprožili alarm
Direktorica direkcije za vode Neža Kodre je rekla, da na ogroženih območjih še vedno tečejo izredni ukrepi, kot je sanacija poškodovanih delov nasipov in brežin. Delo bo teklo do popoldneva, ko bodo ekipe in mehanizacije umaknili. Takrat se bo začelo izvajati nujne ukrepe. Ljudi je pozvala, naj iz ogroženih območji umaknejo mehanizacijo.
Poveljnik uprave za zaščito in reševanje Srečko Šestan je rekel, da je v pripravi odredba za dvig pripravljenosti sistema. V tej odredbi bo zajeto tudi določeno število vojakov in priporočilo občinam, da obstoječe plazove, ki ogrožajo objekte ali infrastrukturo, posebej opazujejo in po potrebi prožijo alarmni sistem. Ta je bil avgusta velikokrat prožen, po analizi pa je to pripomoglo k majhnemu število človeških žrtev. Šestan pričakuje, da bodo ljudje upoštevali opozorila. “Edini cilj je, da zmanjšamo škodo in preprečimo izgubo človeških življenj.”
“Ne hodite v gozdove.”
Direktor zavoda za gozdove Gregor Danev je ponovil, da so tla razmočena, veter in deževje pa lahko povzroči nove vetrolome. Vse je prosil, naj se od danes zvečer izogibajo gozdovom, tako rekreacijsko kot tudi zaposlenim, ki bi v petek v gozdu opravljali delo. Poudaril je, da je to lahko smrtno nevarno. Vse, ki imajo v gozdovih mehanizacijo, je pozval, da to umaknejo še pred današnjim večerom.
Ljudje naj umaknejo avte in namestijo protipoplavne vreče
V Sneberjah so pristojne službe pregledale stanje na terenu in poškodbe nasipov. Ugotovljeno je, da poškodb ni, je povedala Kodre. Na mestu, kjer je voda zalila Sneberje, nasipa ni bilo, je rekla. V pripravi so strokovne podlage, ki bodo povedale, kako območje v prihodnje ustrezno zaščititi.
Direkcija za vode ima trenutno na terenu več kot 210 ekip, gre za več kot 1.500 oseb, ki še vedno izvajajo izredne ukrepe. Zvečer bodo na voljo dežurne ekipe, povezali so se tudi z ekipami, ki izvajajo dela na cestah. Dela bodo potekala tako, da življenja delavcev ne bodo ogrožena.
Na vprašanje, kaj lahko prebivalci storijo za zaščito, je Šestan odgovoril, da so ukrepi pri tem tipu dogodka omejeni oziroma včasih neizvedljivi. Gre namreč za težko napovedljive dogodke, drugače je pri klasičnih poplavah. “Tudi tokrat protipoplavne vreče niso odveč,” je dodal in pripravo svetoval predvsem tistim, kjer so poplave pogostejše. Ljudje naj odmaknejo avtomobile in drugo premoženje. Prebivalcem svetuje tudi, naj spremljajo radarsko sliko padavin. “Treba je zavarovati življenja. Naj poplavi avto, samo da ne poplavi šoferja.”
Globalni in lokalni porast temperatur nista vedno povsem na istem nivoju, je še povedal Gregorčič. Ozračje na območju Evrope se segreva hitreje kot globalno. V Sloveniji smo dobri dve stopinji nad vrednostjo v predindustrijski dobi, je povedal Gregorčič. “S toplejšim vremenom je v ozračju lahko več vodne pare, kar pomeni več energije za vremenske dogodke. To pomeni močnejša neurja in močnejše nalive.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje