Bralka je na internistični prvi pomoči, ki je del Urgentnega bloka UKC Ljubljana, doživela mukotrpno izkušnjo, ki je – kot pravi – ne privošči nikomur. Njenega dedka so na oddelek pripeljali z rešilcem, ker se mu je zamašila žila na nogi. Po 15 urah čakanja so mu dejali, da bi ga sicer morali sprejeti pod nujno, a da proste postelje zanj nimajo in da lahko, dokler se kakšna postelja ne sprosti, čaka na hodniku. Na UKC Ljubljana medtem na očitke odgovarjajo, da življenjsko ogroženi pacienti na vrsto pridejo takoj, a obenem priznavajo, da večina bolnikov, ki potrebuje sprejem v bolnišnico, v opazovalnici ali pa 24-urni bolnišnici IPP, na prosto posteljo res čaka dan ali dva. Kaj je razlog?
“Na jok mi gre, to je nehumano,” pripoved o svoji nedavni izkušnji z internistične prve pomoči (IPP), ki je del Urgentnega bloka UKC Ljubljana, začne bralka.
Junija so z družino 83-letnega dedka, ki je sicer srčni bolnik, morali odpeljati na IPP. Razlog? Zamašena žila na nogi. Bil je že v operacijski, pravi, ko se mu je pojavil išias, zato ga je po njenih besedah zdravstveno osebje poslalo domov in mu povedalo, da ga lahko operirajo, ko za išiasom ne bo več trpel. Kot so pojasnili družini, naj bi išias lahko vplival na okrevanje po operaciji žile.
V tem času se mu je prvotno stanje, zaradi katerega je bil napoten na IPP, poslabšalo, zamašila se mu je še žila na drugi nogi. Zdravnica ga je minuli petek z rešilcem znova napotila na IPP, kjer pa so mu po 15 urah čakanja dejali, da bi ga sicer morali sprejeti pod nujno, a da proste postelje zanj nimajo in da lahko, dokler se kakšna postelja ne sprosti, čaka na hodniku.
To možnost je zavrnil in se na IPP znova vrnil v ponedeljek, torej tri dni kasneje. Zdravstveno osebje mu je znova dejalo, da ne vedo, ali se bo do četrtka (torej do danes) sprostila kakšna postelja.
“Hodnik je bil poln bolnikov, tudi starejših. Tam so ležali brez kakšne odeje, kozarca vode ali pa prigrizka,” je zgrožena sogovornica. Odločili so se, da bodo srečo znova poskusili v danes, torej ko naj bi 83-letnika po besedah zdravstvenega osebja vendarle lahko sprejeli.
Za komentar, kaj se dogaja na oddelku IPP, smo prosili ljubljanski klinični center. Dejali so, da konkretnega primera ne poznajo in da nimajo soglasja za pregled arhiva zdravstvene dokumentacije vseh pacientov, ki so bili obravnavani v opisanem časovnem obdobju.
So pa pregledali arhiv urada za pohvale in varstvo pacientovih pravic in ugotovili, da pritožbe oziroma zahteve v zvezi z omenjenim dogodkom niso prejeli. Prav tako nimajo podatka, da bi se na centralni urgentni blok kakšen bolnik obrnil zaradi opisanih težav.
“Opažamo, da ljudje večkrat mislijo, da je internistična prva pomoč (IPP) poimenovanje celotne urgence in vseh ambulant v njej. IPP je le eden od oddelkov v centralnem urgentnem bloku UKC Ljubljana. Bolnik z žilnimi težavami bi lahko bil pregledan v urgentni angiološki ambulanti na polikliniki (klinični oddelek za žilne bolezni) ali pa v urgentnem kirurškem bloku (ambulanta za urgentno kardiovaskularno KRG), lahko pa tudi na splošni nujni medicinski pomoči, ki je del Zdravstvenega doma Ljubljana,” so pojasnili.
Na prosto posteljo bolniki čakajo tudi več dni
Na UKC Ljubljana so na očitke odgovorili tudi s statisitko: kar tretjina bolnikov, ki po pomoč pride na IPP, je močno ogrožena. Če je pacient življenjsko ogrožen, je pregledan takoj (letošnje povprečje je od ene do treh minut). Če ima resno bolezen, na vrsto pride v povprečno 44 minutah, pri drugih pa se čakanje zavleče. Povprečna čakalna doba za vse je 2 uri in 37 minut.
Kljub trudu, pravijo na UKC Ljubljana, povprečna dolžina celotne obravnave bolnikov, ki bi jih morali sprejeti v hospitalno obravnavo, strmo narašča. Če so lani posteljo dobili po 13 urah, nanjo v povprečju čakajo uro dlje. “V izračunu so upoštevani tudi tisti bolniki, ki so izjemno nujni in so obravnavani v nekaj minutah,” so dodali.
In kaj to pomeni v praksi? Večina bolnikov, ki potrebuje sprejem v bolnišnico, v opazovalnici ali pa 24-urni bolnišnici IPP, na posteljo čaka dan ali dva. “Na hodniku imamo večino časa vsaj 10 bolnikov. V povprečju nas zjutraj pričaka 21 bolnikov za sprejem v bolnišnico, proste postelje pa ni nikjer. Na to ‘delovišče hodnik’ je treba razporediti dodatne medicinske sestre. Zdravniki, ki bi se morali posvečati predvsem delu v ambulantah – torej novim urgentnim bolnikom – morajo svoj čas in čas svojega tima nameniti tudi vsem tem bolnikom, ki so obtičali na IPP,” stanje opisujejo v kliničnem centru.
V torek, 24. oktobra, denimo, je na IPP zjutraj na sprejem čakalo 43 bolnikov, na pregled pa še dodatnih 11 nočnih bolnikov. Zato so morali ukrepati: vzpostavili so dodatno ambulanto, anesteziologi so prevzeli reanimacije, obvestili smo vse službe nujne medicinske pomoči izven regije, da je bolnike treba voziti v druge regionalne bolnišnice.
UKC: “Za bolnike tako stanje ni dostojno”
V naši največji bolnišnici poudarjajo, da prav noben urgentni oddelek nima motiva zadrževati bolnikov, “še najmanj pa na hodniku. Za bolnike tako stanje ni dostojno.” Razlog, da nastajajo takšni zastoji pri obravnavi, je zlasti to, da niti v UKC Ljubljana niti v drugih bolnišnicah po državi za te paciente ni prostora.
“To je posledica krčenja števila postelj na internističnih oddelkih,” pravijo. Na eni strani število bolnikov narašča, na drugi pa na Interno kliniko UKC Ljubljana vsako leto sprejmejo manj bolnikov iz IPP. “Glavni razlog je pomanjkanje medicinskih sester, da bi oddelki lahko delovali v polni meri, in nakopičene težave zdravstvenega sistema iz preteklosti,” so jasni.
Bolniške postelje v kliničnem centru morajo zato razporediti med terciarne bolnike iz celotne Slovenije, gre za hudo bolne, ki čakajo na zdravljenje, ki ga lahko dobijo samo v UKC Ljubljana, in med ostarele bolnike, ki imajo številna kronična obolenja. Tak je denimo primer 83-letnega srčnega bolnika iz začetka članka. (Prav zasedenost bolnišnic in visoka starost – so pokazale raziskave iz tujine – vplivajo na dolžino obravnave bolnikov na urgenci.)
Na IPP je 65 odstotkov bolnikov starejših od 65 let, dobra tretjina jih šteje več kot 80 let, pravijo, prednost pa morajo imeti bolniki, ki so bolj ogroženi.
Dobro bi bilo, menijo v naši največji bolnišnici, da bi za izjemno staro populacijo odprli dodatna vrata v zdravstveni sistem. “Za slabo pokretne, nepokretne in izjemno krhke bolnike bi moralo na domu in v domovih za starejše dobro poskrbeti primarno zdravstvo, saj so obravnave v bolnišnici za take bolnike največkrat nepotrebne, neučinkovite, lahko tudi škodljive.”
“S težavo so seznanjeni vsi odgovorni in pristojni snovalci zdravstvene politike v Sloveniji, kljub temu pa je možnost za prosto bolniško posteljo za obolele v osrednjeslovenski zdravstveni regiji za 20 odstotkov manjša kot v ostalih zdravstvenih regijah,” so zaključili.
Polna tudi infekcijska klinika
Polno zasedena je tudi infekcijska klinika, prevladujejo pa okužbe sečil in dihal. Prostih postelj za obravnavo ni, zaradi razmer so nekateri bolniki trenutno nameščeni na hodniku, so pojasnili na UKC. “Zaradi polne zasedenosti akutnih bolniških postelj po oddelkih je bilo v prostorih urgentne ambulante in na hodniku nameščenih 22 bolnikov, ki so potrebovali bolnišnično obravnavo in so čakali na sprejem. Danes jih v teh strokovno in tudi človeško neustreznih pogojih obravnavamo 21,” so zapisali v torek.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje