Zdravstvena oskrba v Mariupolu na robu propada, prebivalcem grozi izbruh kolere

Svet 10. Jun. 202211:02 > 18:54
Delite:
mariupol, ukrajina
Foto: REUTERS

Britanske oblasti so zaradi težkih humanitarnih razmer na ozemljih v Ukrajini, ki jih nadzirajo ruske sile, opozorile na možnost širjenja smrtonosnih bolezni. V mestu Herson je verjetno že prišlo do kritičnega pomanjkanja zdravil, pristaniškemu mestu Mariupol pa grozi izbruh kolere, je danes sporočilo britansko obrambno ministrstvo. Ruske sile medtem napredujejo proti kraju Bahmut, katerega zavzetje bi Severodoneck odrezalo od oskrbovalnih linij.

Rusija ima težave pri zagotavljanju osnovnih javnih storitev prebivalstvu na ozemljih, ki jih je zasedla, je zapisano v poročilu britanskega obrambnega ministrstva, ki opozarja, da je med drugim omejen tudi dostop do čiste pitne vode.

Zdravstvena oskrba v mestu Mariupol naj bi bila že na robu propada, velik izbruh kolere pa bi lahko razmere le še poslabšal. O posameznih primerih kolere so sicer v mestu poročali že maja.

Tudi namestnik župana Mariupola Sergej Orlov je opozoril, da se zdravstvene razmere v okupiranem mestu slabšajo. 100.000 prebivalcev, ki so še vedno v mestu, je izpostavljenih vse večjemu tveganju za bolezni, vključno s kolero, poroča BBC.

“Menim, da je ob vseh teh razmerah, nedelujočem sanitarnem sistemu, številnih truplih, ki žal ležijo v ruševinah, in pomanjkanju zdravstvene pomoči v mestu trenutno to povsem mogoče,” je dejal Orlov. Dodal je še, da Rusija blokira vsa prizadevanja ukrajinske uprave, da bi prišli do humanitarne pomoči in da v mestu trenutno ne deluje nobena humanitarna organizacija. “Naši državljani sicer od ruskih okupatorjev dobijo nekaj humanitarne pomoči, vendar je ta po naši oceni premajhna. Gre za desetino potrebne količine hrane in vode,” je poudaril.

Ukrajina je že leta 1995 doživela hudo epidemijo kolere, od takrat pa so se občasno pojavljali manjši izbruhi, zlasti v jugovzhodni regiji okoli Mariupola ob Azovskem morju.

Ruske sile napredujejo proti Bahmutu

v pokrajini Donbas nadaljujejo intenzivni spopadi, ruskim silam pa je uspelo napredovati proti kraju Bahmut, s ciljem odrezati mesto Severodoneck od oskrbovalnih linij. Ukrajinski generalštab je opozoril, da Moskva kopiči sile in se pripravlja na novo ofenzivo v smeri Slovjanska.

Generalštab ukrajinskih oboroženih sil je danes opozoril, da ruske sile napredujejo v smeri Vozdviženka – Roti. Gre za kraja, ki se nahajata le 10 kilometrov jugozahodno od Bahmuta. Od tam pa bi Moskva lahko s težko artilerijo obstreljevala cesto od Bahmuta do Severodonecka.

Spopadi v Severodonecku in okolici trenutno potekajo brez večjih sprememb, ukrajinske sile pa po besedah predsednika Volodimirja Zelenskega kljub intenzivnim uličnim bojem še vedno nadzorujejo del mesta. V četrtkovem večernem video nagovoru je dejal, da je Kijev v procesu osvobajanja dežele dosegel znaten napredek v Zaporožju in Harkovu in da se ukrajinske v ključnih mestih v Donbasu “še držijo”.

Severodoneck je eno od zadnjih mest, ki Rusiji preprečuje nadzor nad Donbasom na vzhodu Ukrajine. Nadzor te pokrajine bi Rusiji omogočil vzpostavitev kopenskega mostu do polotoka Krim, ki si ga je Moskva priključila že leta 2014.

O vojni spregovorila tudi papež in von der Leyen

Papež Frančišek je danes na zasebni avdienci v Vatikanu sprejel predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Na srečanju, ki je po navedbah Vatikana trajalo približno 20 minut, sta govorila predvsem o vojni v Ukrajini, prihodnosti Evrope in migracijah.

Papež Frančišek in predsednica komisije sta izrazila skupno zavezanost prizadevanjem za končanje vojne v Ukrajini, pozornost pa sta namenila tudi humanitarnemu vidiku in posledicam vojne za oskrbo s hrano zaradi trajajočega konflikta, so sporočili s Svetega sedeža.

“Stojimo ob strani tistim, ki trpijo zaradi uničenja v Ukrajini,” je na Twitterju ob srečanju zapisala von der Leyen. “Ta vojna se mora končati, v Evropo je treba vrniti mir,” je dodala.

Zelenski pozval EU k pospešeni podelitvi statusa kandidatke Ukrajini

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je danes zavzel za pospešen vstop Ukrajine v EU in slednjo pozval, naj ne dovoli, da njegova domovina ostane v “sivi coni” med Rusijo in EU. Voditelji EU naj bi se namreč o podelitvi statusa kandidatke Ukrajini odločili konec junija, poročajo tuje tiskovne agencije.

“V prihodnjih tednih bi lahko Evropska unija naredila zgodovinski korak, ki bo dokazal, da besede o pripadnosti ukrajinskega naroda evropski družini niso prazne,” je prek video sporočila na mednarodni konferenci o demokraciji v Koebenhavnu dejal ukrajinski predsednik in države EU pozval k odpravi “sive cone”, v kateri utegne obstati njegova domovina.

Evropska komisija naj bi svoje mnenje o prošnji Zelenskega podala v prihodnjih dneh, še preden se bodo voditelji EU na vrhu 23. in 24. junija odločili, ali bodo Ukrajini podelili uradni status kandidatke.

Med podpisnicami ni Slovenije

Danes je sicer deset predsednikov zunanjepolitičnih odborov nacionalnih parlamentov, kot tudi predsednik zunanjepolitičnega odbora Evropskega parlamenta, podpisalo poziv k podelitvi statusa kandidatke za članstvo Ukrajini. Slovenije ni med državami podpisnicami, so pa na seznamu Hrvaška, Češka, Belgija, Bolgarija, Estonija, Madžarska, Irska, Litva, Latvija in Poljska.

Če bo Ukrajina dobila status kandidatke, se bo zanjo začel proces pogajanj in uvajanja morebitnih reform, ki lahko traja več let ali celo več desetletij, preden bo postala polnopravna članica EU. Več držav članic je namreč v preteklosti omajalo upanje Kijeva na pospešen proces.

ZN zaskrbljeni zaradi smrtne obsodbe tujih borcev v Donecku

Združeni narodi so danes izrazili zaskrbljenost zaradi obsodbe na smrt dveh Britancev in enega državljana Maroka, ki so se kot tuji borci borili na strani Ukrajine v Mariupolu. Prav tako so pozvali, da se vsem priprtim borcem zagotovi mednarodna zaščita in obravnava v skladu z ženevskimi konvencijami.

“Od leta 2015 opažamo, da tako imenovani sodni sistem v samooklicanih proruskih republikah ne izpolnjuje temeljnih jamstev poštenega sojenja, kot so javna obravnava, neodvisnost in nepristranskost sodišč ter pravica, da te nihče ne prisili v pričanje. Takšna sojenja vojnim ujetnikom pomenijo vojni zločin,” je dejala tiskovna predstavnica visokega komisarja ZN za človekove pravice Ravina Shamdasani.

Tudi tiskovni predstavnik generalnega sekretarja ZN Stephane Dujarric je dejal, da ZN nasprotujejo smrtni kazni in pozval, da se vsem priprtim borcem zagotovi mednarodna zaščita in obravnava v skladu z ženevskimi konvencijami.

aZOVSTAL
Foto : Borci iz Azovstala, ki so se predali (PROFIMEDIA)

Ukrajinske oblasti so medtem že sporočile, da preiskujejo okoliščine, v katerih je prorusko vrhovno sodišče samooklicane Ljudske republike Doneck (LRD) na smrt obsodilo tri osebe. Hkrati je glavna ukrajinska tožilka Irina Venediktova pozno v četrtek obsodbe označila za “kršitev in posmeh mednarodnemu pravu”.

Britanska zunanja ministrica Liz Truss v zvezi z obsodbami ruskega veleposlanika v Londonu za zdaj še ni poklicala na zagovor. Mnogi se sicer bojijo, da če bo Velika Britanija obsodbe obravnavala kot dvostranski spor z Rusijo, bi to lahko spodbudilo lažne trditve, da sta Britanca plačanca in ne britanska državljana, ki živita v Ukrajini in že več let služita v njenih oboroženih silah.

Prav tako se britanska zunanja ministrica ne bo mogla uradno pogajati z oblastmi v Donecku, ker Velika Britanija ne priznava LRD kot samostojne države. Za zdaj je morda najboljša možnost upanje na to, da bodo borci izpuščeni v okviru izmenjave zapornikov med Ukrajino in Rusijo.

Švica se pridružuje novim sankcijam EU proti Rusiji

Švica se bo pridružila vpeljavi najnovejšega paketa sankcij EU proti Rusiji in Belorusiji, vključno z embargom na rusko nafto, je danes sporočila švicarska vlada. Sankcije naj bi v veljavo stopile postopoma, s tranzicijskim obdobjem v začetku prihodnjega leta. Gre za zelo pomembno potezo švicarske vlade, saj je Švica eno izmed glavnih središč globalne trgovine z dobrinami, kakršna je tudi nafta. Po podatkih iz poročila švicarske gospodarske revije Bilanz prek Švice poteka trgovanje s približno 50 do 80 odstotki ruskih surovin.

Putin rusko invazijo primerjal z osvajanji Petra Velikega

Ruski predsednik Vladimir Putin je v četrtek invazijo na Ukrajino poskušal upravičiti z besedami, da si Rusija prizadeva povrniti svoja prvotna ozemlja, kot je to v začetku 18. stoletja storil ruski vladar Peter Veliki. Na Putinove besede se je že odzvala Ukrajina in poudarila, da je invazija krvav zaseg pod izmišljeno pretvezo.

Vladimir Putin
Foto : REUTERS

“Peter Veliki je 21 let vodil vojno na severu in zdi se, da se je boril s Švedsko in od nje nekaj odvzel, vendar temu ni tako! Ničesar ni zavzel, temveč je ozemlje zgolj vzel nazaj,” je Putin dejal na srečanju mladih podjetnikov v Moskvi, ki ga je v živo predvajala ruska televizijska postaja Rossiya 24. Ruski predsednik Putin je poudaril, da je govoril o območju, na katerem je bilo ustanovljeno mesto Sankt Peterburg, in dodal, da ga nobena od evropskih držav v tistem času ni priznavala kot rusko ozemlje.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar