Kdo je za podpredsednika SDS Aleša Hojsa eksemplaričen primer političnega kadrovanja? K čemu se je zavezala predsednica stranke SD Tanja Fajon? Zakaj prvak NSi Matej Tonin pravi, da ni Zoran Janković in zakaj predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob meni, da novi generalni direktor Gen energije nima pojma o jedrski energiji? Ali je sedanji način korporativne upravljanja v redu ali pa ga je vendarle treba pošteno popraviti?
“To je delanje norca iz sistema, ki so ga v resnici sami sprejeli,” je komentar generalne sekretarke Združenja slovenskih nadzornikov Irene Prijović na to, da si politiki “umijejo roke” s tem, ko rečejo, da je politično imenovani kandidat na čelu državnega podjetja strokoven, saj da ga je imenoval nadzorni svet in ne politika.
Točno to Nova Slovenija govori tako za Valentina Hajdinjaka, nekdanjega podpredsednika NSi, ki je zdaj šef Darsa, kot za Blaža Košoroka, sicer člana SDS, ki je šel na Gen energijo z infrastrukturnega ministrstva, ki ga vodi NSi. Matej Tonin na to odgovarja, da je za vsakega posameznika ključno samo to, ali je sposoben in kompetenten, ne pa kakšnega političnega prepričanje je.
“Država ima vpliv na podjetja, katerih lastnik je, preko SDH, ker v SDH imenuje nadzornike, in tukaj se imenovanje v parlamentu in neposreden vpliv politike preneha, od tu dalje pa nadzorniki delajo sami,” pojasni predsednik NSi in poudari, da si sam želi, da bi se prenehali pogovarjati o tem, kakšnega političnega prepričanja so posamezniki, temveč bi se pogovarjali o tem, kako kdo opravlja svoje delo. Kot je še dodal prvak NSi, se mora politika prenehati sprenevedati ter mora na izbrane funkcije postaviti odgovorne in kompetentne ljudi, zase pa je dejal, da nima “nobene slabe vesti”, saj da kjerkoli so imeli v stranki vpliv, so nastavili “kakovostne ljudi”.
Tonin: Nismo mi Zoran Janković
Na vprašanje voditelja N1 VOLILNEGA SOOČENJA Mihe Orešnika, ali se mu to resnično zdi prav, saj da gre za sistem “roka roko umije”, kjer četudi je nekdo strokovnjak, če je politično nastavljen, lahko vselej politik pristopi k njemu in terja določene usluge, pa je Tonin odvrnil: “Poglejte, nisem jaz oziroma nismo mi Zoran Janković ali pa Tone Rop, ki bi govoril, kdo je koga nastavil”. “Nam ni nihče odgovoren, odgovorni pa so podjetjem, družbam in nadzornikom, ki upravljajo svoje delo,” je nadaljeval Tonin ter se vprašal, kdo naj bi bili ti ljudje, ki slabo opravljajo svoje delo. “Poglejmo rezultate teh podjetij, že ves čas se ukvarjamo s tem, kdo je koga nastavil, dajmo se pogovarjati o rezultatih teh družb, ali so boljši ali slabši od prejšnje garniture,” je poudaril predsednik NSi.
Kljub temu pa bi morala, upoštevajoč smernice OECD, tako Košorok kot tudi Hajdinjak pred nastopom funkcije na vrhu državnih družb počakati, da preteče vsaj šest mesecev od zapustitve političnega položaja. “A po drugi strani poznamo tudi primer, ko vas je pa zmotil sedanji način kadrovanja – nadzornik iz vaše kvote na Pošti Slovenije je odstopil, ker se ni strinjal z imenovanjem Tomaža Kokota za generalnega direktorja, češ da nima kompetenc. To je bil celo primer, ko sta se NSi in SDS močo sporekli,” nadaljuje voditelj Orešnik in vnovič vpraša Tonina, ali naj tudi naslednja vlada ohrani takšen način korporativnega upravljanja ali pa je vendarle treba kaj popraviti? “Insinuirate, da imamo na vse te ljudi vpliv, pa ga nimamo,” je odvrnil Tonin in ponovno poudaril, da se vpliv politike konča pri imenovanju nadzornika SDH.
Golob: Kdor se predstavlja v mojem imenu, laže
Kaj pa bi s kadri, ki so v času te vlade dobili položaje, storil predsednik stranke Gibanje Slovenija Robert Golob? Po naših informacijah so namreč nekateri ljudje, imenovani v času te vlade, že dobili sporočilo, da jim bodo letele glave, če bo novi premier postal Golob. Na vprašanje, ali se to dogaja z njegovo vednostjo, Golob odvrne, da ne. “Kdorkoli se predstavlja v mojem imenu danes in obljublja ali grozi, laže,” je bil jasen Golob in dodal, da gre za zlorabo njegovega imena. Tudi sam je sicer slišal, da si poskušajo posamezniki, s katerimi sicer sam v življenju ni imel opravka, z njegovo pomočjo “nabirati posle”. Predsedniku NSi pa je odvrnil, da so se v zadnjih dvanajstih mesecih “po čudežu samo njegovi ljudje znašli na pravih mestih”.
Na vprašanje Tonina, kdo so ti ljudje, Golob izpostavi Roberta Rožaca, ki je novembra postal novi član uprave Luke Koper, ter Blaža Košoroka, ki se je minuli teden potrjen na mesto generalnega direktorja Gen energije. “Toliko časa delate v gospodarstvu, da bi morali vedeti, da jih NSi ni imenovala,” mu odvrne Tonin in poudari, da Košorok ni član NSi, je pa velik strokovnjak s področja energetike, a da je po po Golobovem prepričanju mnenju očitno “napačnega političnega prepričanja”. Da se sicer Košorok giblje v energetiki že 20 let in je bil tudi generalni direktor HSE, a da o jedrski energiji “žal nima pojma”, pa mu je odvrnil Golob in dodal, da ga “verjetno tudi ne bo nikoli imel”. “Kaj se je zgodilo v Gen energiji? To je drugi energetski steber, ki ima pred sabo najpomembnejšo investicijo, tj potencialno izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne, ravno v trenutku, ko je treba začeti pripravljati investicijsko dokumentacijo, ki bo v resnici definirala, kako bo ta blok izgledal in kakšna bo ekonomika, pa pripeljemo novega človeka v to zgodbo,” je še poudaril predsednik stranke Gibanje Svoboda in dodal, da sta bila med šestimi kandidati, ki so bili prijavljeni, “samo dva taka, ki o jedrski tehnologiji nimata pojma – eden izmed njih je bil Košorok”.
Fajon: Partijska izkaznica ni prava podlaga
Na vprašanje, ali bi v primeru, da bi bila imenovana za predsednico vlade presekala s sedanjo prakso ter bi ukinila sistem političnih kvot pri imenovanju v nadzorne svete in uprave državnih družb, predsednica Socialnih demokratov Tanja Fajon odvrne, da se “zagotovo zaveže k temu”. Kot je poudarila Fajon, bo treba ponovno oživiti načela OECD. “Strokovnost je tista podlaga, ne partijska izkaznica in ne politični interesi,” je poudarila predsednica SD in dodala, da je slednjih v družbi absolutno preveč.
“Državno premoženje moramo zelo odgovorno upravljati,” je poudarila Fajon in dodala, da bo od tega odvisna naša prihodnost, saj se ta denar zliva v državni proračun, od tega pa je odvisna ne le infrastruktura, temveč tudi razvoj države. Sama pa se je zavezala k temu, da bo, upoštevajoč ta načela, delovala tudi sama ter dodala, da ima med gosti v današnjem N1 VOLILNEM SOOČENJU “najmanj interesov”. Na vprašanje voditelja Mihe Orešnika, ali to pomeni, da se glavni tajnik SD Dejan Levanič ne bo več udeleževal sestankov generalnih sekretarjev koalicijskih strank, na katerih se dogovarjajo, kdo bo v katerih državnih družbah nadzornik ali v upravi, pa Fajon odvrne, da se bo Levanič kot generalni sekretar stranke zagotovo pogovarjal z ostalimi. Kot je poudarila, pa je bodo zagotovili “bistveno manj političnega posredovanja”, in sicer ne samo v državnem premoženju in podjetjih, temveč tudi, ko gre za obvladovanje epidemije in svobodo medijev.
Hojs: Golob eksemplaričen primer kadrovanja
Podpredsednik SDS in notranji minister Aleš Hojs pa na vprašanje, ali bi sam spremenil kadrovanje, odvrne, da je Robert Golob “najbolj eksemplaričen primer političnega kadrovanja”. “Ste ga kdaj vprašali, če je bil državni sekretar? Nikoli. Ste ga kdaj vprašali, če je kot državni sekretar sedel v nadzornem svetu Elesa? Nikoli. Ste ha mogoče v teh dneh vprašali, kaj je z njegovo dohodninsko napovedjo,” je nadaljeval Hojs in dodal, da so po njegovih informacijah vsi predsedniki strank poslali svojo dohodninsko napoved za leto 2020, le na napoved predsednika stranke Gibanje Svoboda “še vedno čakajo”.
Kot je nadaljeval Hojs, si sam sicer nikoli ne pustil vzeti te pravice, da kot državljan, “čeravno politično opredeljen”, ne bo za mesto v nadzornem svetu ali upravi predlagal posameznika, ki bi bil strokoven, usposobljen ter bi prešel vse kadrovske izbore ter prestal akreditacijske komisije. “Nehajmo se sprenevedati, kot je povedal minister Tonin, najbolj eksemplaričen primer političnega kadrovanja je Janković, kjer je predsednik vlade povedal, da je Jankovića nastopil, Golob pa je pravzaprav samo recidiv Jankovića,” je še dejal Hojs.
O zadnjem primeru, ko je Komisija za preprečevanje korupcije pravnomočno ugotovila konflikt interesov pri predsedniku vlade Janezu Janši v primeru vladnega imenovanja odvetnika Francija Matoza za neizvršnega direktorja družbe za upravljanje terjatev bank, pa je Hojs dejal, da KPK daje le načelna mnenja, sedaj pa da so na vrsti drugi organi, ki bodo zadevo, v kolikor je nezakonita, tudi nadaljnje obravnavali. “Mislim, da boste v slovenski družbi, če boste pogledali nadzorne svete v preteklosti, pravzaprav našli izpiljene modele, kako so se dva, trije ljudje s strani nekdanje LDS in SD pravzaprav rotirali po nadzornih svetih,” je še poudaril Hojs in obenem dodal, da je Matoz, kot odvetnik, prestavil vse akreditacijske postopke ter bil imenovan s strani nadzornega sveta posameznega podjetja oziroma skupščine podjetja ter nikakor s strani predsednika vlade oziroma s strani podpredsednika stranke SDS.
Podkast: oddajo lahko tudi poslušate
Spremljajte volitve 2022 na n1info.si. #volitve #volitve2022 #n1slovenija.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje