Kako se prenaša nevarna ebola in kakšno je tveganje, da izbruh v Afriki udari tudi v Evropo

Po izbruhu ebole v Demokratični republiki Kongo in Ugandi, ki jo prenaša virusni sev bundibugyo, pojasnjujemo, kako se ta smrtonosna bolezen prenaša in kakšna je možnost, da izbruh v Afriki pljuskne tudi v Evropo.
Kot smo poročali, je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) zaradi izbruha ebole v Demokratični republiki Kongo in Ugandi razglasila izredne razmere na področju globalnega javnega zdravja.
Trenutni izbruh po navedbah zdravstvenih oblasti povzroča virus bundibugyo, ki ima za posledico redkejšo različico ebole.
Kot piše na spletni strani WHO, ebolo povzročajo ortoebolavirusi. Doslej so jih identificirali šest vrst, trije pa povzročajo velike izbruhe. To so virus ebole ter sudanski sev in sev bundibugyo. Za preprečevanje zadnjih dveh odobrenega cepiva sploh še ni.
Kakšna je nevarnost za Evropo?
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) poudarjata, da ebole v Evropi ni in daje tveganje zelo nizko.
V Evropo bi lahko bolezen prišla le s potniki, ki bi se okužili med potovanjem ali bivanjem v afriških državah. Kot navaja NIJZ, so zadnji prineseni primer ebole v Evropi zabeležili leta 2015.
Kako se ebola prenaša?
Ebola se ne glede na sev virusa lahko na ljudi prenese z živali. Kot navaja WHO, lahko pride virus v človeško populacijo, ko so ljudje v tesnem stiku s krvjo, izločki, organi ali drugimi telesnimi tekočinami okuženih živali. Med slednjimi so pogosto nekatere vrste netopirjev, šimpanzi, gorile, opice, gozdne antilope ali ježevci.

Bolezen pa se lahko prenaša tudi med ljudmi, in sicer z neposrednim stikom prek ranjene kože ali prek sluznice. Virus se prenaša s krvjo, blatom, bruhanjem ali drugimi telesnimi tekočinami okužene osebe.
WHO poudarja, da se bolezen prenaša tudi prek kontaminiranih predmetov ali površin. Zaradi tesnega stika s pacienti so še posebej ranljivi zdravstveni delavci, tveganje pa lahko predstavljajo tudi pogrebne slovesnosti umrlih za ebolo.
Okuženi posamezniki bolezni ne morejo prenašati naprej, dokler se pri njih ne pojavijo simptomi. Kužni ostanejo, dokler je v njihovi krvi prisoten virus ebole. Po navedbah WHO od okužbe do pojava simptomov preteče od 2 do 21 dni.
Kakšni so simptomi ebole in kako smrtonosna je?
Simptomi ebole po podatkih WHO vključujejo vročino, utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, glavobol in vneto grlo. Nato običajno sledi bruhanje, driska, bolečine v trebuhu, izpuščaj ter simptomi okvare ledvic in jeter.

Notranje in površinske krvavitve so pri bolnikih manj pogoste in se lahko pojavijo kasneje. Kot še navaja WHO, lahko vpliv ebole na osrednji živčni sistem povzroči tudi zmedenost, razdražljivost in agresijo.
Po ocenah WHO je povprečna smrtnost v primeru ebole 50-odstotna. Ob preteklih izbruhih se je smrtnost gibala od 25 do 90 odstotkov.
Zdravljenje vseh pacientov z ebolo obsega intenzivno nego in oskrbo. V primeru okužbe z virusom ebole imajo zdravniki na voljo tudi zdravljene s protitelesi in cepljenje. V primeru sudanskega seva in seva bundibugyo, ki je izbruhnil tokrat, te možnosti ni.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje