Slovenski bruto domači proizvod (BDP) se je v drugem trimesečju v primerjavi z enakim obdobjem lani realno zvišal za 1,4 odstotka, potem ko je v prvih treh mesecih zabeležil 0,8-odstotno rast. Po desezoniranih podatkih je medletna rast dosegla 1,6 odstotka, na četrtletni ravni pa se je BDP okrepil za 1,4 odstotka, je objavil statistični urad.
Čeprav sta v drugem četrtletju medletno upadla tako uvoz kot izvoz, pa se je bistveno bolj zmanjšal uvoz, tako da je saldo menjave s tujino ob zelo visokem zunanjetrgovinskem presežku k rasti prispeval 6,7 odstotne točke.
V obdobju med aprilom in junijem je uvoz v primerjavi z enakim obdobjem lani nazadoval za 8,3 odstotka, pri čemer je bil upad izrazitejši pri blagu (za 9,3 odstotka) kot pri storitvah (za 2,3 odstotka). Izvoz je bil po drugi strani medletno manjši le za 0,7 odstotka, od tega izvoz blaga za 0,3 odstotka, izvoz storitev pa za 2,6 odstotka.
Različna dinamika uvoza in izvoza se je odrazila v zelo visokem zunanjetrgovinskem presežku, ki je dosegel skoraj 1,7 milijarde evrov.
Domača potrošnja se je medtem po podatkih statistikov zmanjšala za 5,4 odstotka. Končna potrošnja je sicer ostala nespremenjena, pri čemer se je poraba gospodinjstev prvič po dveh letih zmanjšala, in to za 1,1 odstotka, poraba države pa je narasla za 2,5 odstotka.
Bruto investicije so bile medtem manjše za 20,1 odstotka. K njihovemu padcu je sicer prispevalo predvsem drugo zaporedno občutnejše zmanjšanje zalog, ki so se medletno zmanjšale za 7,3 odstotka. Bruto investicije v osnovna sredstva medtem še naprej krepko rastejo, tokrat so se povečale za 9,3 odstotka, največji vpliv pa so imele še naprej investicije v gradbene objekte.
Skupna dodana vrednost v gospodarstvu se je v drugem trimesečju okrepila za 2,4 odstotka, kar je največ po tretjem lanskem trimesečju. Pri tem po rasti dodane vrednosti odstopa gradbeništvo z 22-odstotno rastjo, a tudi v predelovalni industriji, od koder prihajajo opozorila o negativnem učinku visokih cen energije in rasti drugih stroškov, se je okrepila za 2,9 odstotka.
Skupna zaposlenost je v drugem trimesečju dosegla 1.093.200 oseb. Medletno se je povečala za 1,2 odstotka. Največ novih zaposlitev je bilo v gradbeništvu.
Domače in tuje ustanove sicer za celotno leto Sloveniji napovedujejo rast med 1,2 in 2,0 odstotka, pri čemer se po zadnji katastrofalni povodnji odpira vprašanje, kakšen bo njen učinek na gospodarsko aktivnost.
Eurostat potrdil 0,3-odstotno rast BDP območja evra
Območje z evrom je v letošnjem drugem četrtletju po sezonsko prilagojenih podatkih na četrtletni ravni beležilo 0,3-odstotno in na medletni ravni 0,6-odstotno gospodarsko rast. Rast BDP celotne EU pa je v četrtletni primerjavi stagnirala, v medletni pa je bila 0,5-odstotna, je v drugi oceni potrdil evropski statistični urad Eurostat.
Umar: Poleg poplav še druge negotovosti za gospodarsko aktivnost
Poleg okrepitve aktivnosti v gradbeništvu in dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih, kar je drugače, kot so kazali razpoložljivi podatki, so se močno povečale investicije v osnovna sredstva, zlasti gradbene, so podatke komentirali na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Okrepila se je tudi državna potrošnja. Po drugi strani so se zelo znižale zaloge, kar je poleg manjše potrošnje gospodinjstev vplivalo na velik upad uvoza. Slednji je bil večji od znižanja izvoza in je vplival na močno pozitiven prispevek menjave s tujino.
Ob tem na Umarju ugotavljajo, da je bil kazalnik gospodarske klime v Sloveniji na začetku tretjega četrtletja na najnižji ravni zadnjih dveh let. Julija se je poslabšal tudi kazalnik gospodarske klime za evrsko območje. Na nadaljnjo gospodarsko aktivnost bodo po napovedih urada vplivale tudi obširne poplave, ki so nedavno prizadele Slovenijo. Ohranjajo pa se tudi druge negotovosti. “Te so povezane z inflacijskimi gibanji in učinki zaostrovanja monetarne politike na gospodarsko aktivnost. Prav tako ostaja povečana negotovost, povezana z vplivom cen energentov na proizvodnjo energetsko intenzivnih panog in preskrbo s plinom, ki je odvisna tudi od razvoja dogodkov v Ukrajini,” je povedala namestnica direktorice Umarja Alenka Kajzer.
Banka Slovenije: Nadaljevanje leta tudi pod vplivom posledic vremenskih ujm
Gospodarsko rast je poganjal predvsem visok zunanjetrgovinski presežek, ki je bil pretežno posledica izrazitega upada uvoza, so te številke komentirali v Banki Slovenije. Kot so dodali, je na upad uvoznega povpraševanja poleg negativnega prispevka zalog vplivalo tudi nižje trošenje gospodinjstev. To se je zaradi izzvenevanja spodbudnih učinkov presežnih privarčevanih sredstev znižalo prvič po dveh letih. Nasprotno med dejavniki domačega trošenja k rasti BDP še naprej prispevata potrošnja in investiranje države, pri čemer se slednje kaže v še naprej visoki gradbeni aktivnosti.
V nadaljevanju leta pričakujejo, da bodo nadaljnje upadanje izvoznih naročil in zaostreni pogoji financiranja oteževali razmere v industriji.
Gospodarski obeti za prihodnjo polovico leta pa so zaznamovani tudi s posledicami nedavnih vremenskih ujm, so še zapisali v centralni banki. Te lahko dodatno negativno vplivajo na nekatere segmente gospodarstva, a po drugi strani bi robusten trg dela ter investicije in zasebna potrošnja, usmerjena v nadomestitev poškodovanega nefinančnega premoženja, na tekočo gospodarsko aktivnost lahko vplivali spodbudno.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
