Pristojno ministrstvo je konec maja podelilo koncesije za avtobusne prevoze. Sledi podpis pogodb s prevozniki, s čimer se bo končala saga nepreglednosti, ki traja že skoraj dvajset let. Ob tem naj bi v dveh mesecih v slovenskem javnem potniškem prometu zaživela še ena novost.
V začetku januarja je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo objavilo nov razpis za izbiro koncesionarjev, ki bi v Sloveniji izvajali linijske avtobusne prevoze. Postopek je zdaj zaključen, sicer pa je to bil kar tretji poskus države, da koncesije podeli prek razpisa.
Slovenija, spomnimo, od leta 2004 zgolj podaljšuje koncesijske pogodbe obstoječim koncesionarjem na podlagi določb nacionalnih predpisov, ki pa ne upoštevajo predpisov Evropske unije. Države članice morajo namreč koncesije podeliti prek javnega razpisa, zaradi česar nam je Evropska komisija določila rok, do kdaj moramo področje urediti v skladu z evropsko zakonodajo – iztekel se je 3. decembra 2021.
Od takrat do danes je v vodo padel že drugi državni razpis, zadnjič zaradi pritožbe enega od prevoznikov, sicer pa se problematika vleče več kot desetletje.
Računsko sodišče je zaradi dozdajšnje prakse opozarjalo na kršenje načela preglednosti, konkurenčnosti, nediskriminatornosti in poštenosti postopkov, med drugim so pred leti poudarili, da se veljavnost obstoječih koncesijskih pogodb lahko podaljša najdlje do konca leta 2012. Leto kasneje so nepravilnosti ugotovili še v revizijskem poročilu, opozorila pa so bila stalnica tudi v obdobju, ki je sledilo.
Državo so si razdelili štirje prevozniki
Zdaj se vendarle obetajo spremembe. V začetku leta je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo objavilo razpis, v katerem naj bi odpravili vse napake, zaradi katerih so bili v prejšnjih poskusih neuspešni. Izvajalci linijskih prevozov so lahko ponudbe oddali do konca februarja, nove koncesije pa so bile izbranim ponudnikom podeljene maja. Na ministrstvu so za N1 potrdili, da je sedaj na vrsti še podpis pogodb.
Koncesije je ministrstvo podelilo za 12 sklopov po državi, za katere so se potegovali štirje ponudniki – Nomago, Arriva, Ljubljanski potniški promet (LPP) in Avtobusni promet Murska Sobota. Medtem ko sta bila zadnja izbrana le za en sklop – osrednjeslovenskega in pomurskega, drugače velja za ljubljanski Nomago, ki je bil uspešen na šestih, kranjska Arriva pa na štirih sklopih, piše v odločitvi o oddaji javnega naročila.
Cena za prevožen kilometer je v vseh dvanajstih sklopih enaka in znaša 2,20 evra, čeprav je najvišja dopustna cena v razpisu 2,21 evra na kilometer. To je razlika od zadnjega dodeljevanja koncesij, ko je ministrstvo zgornjo mejo cene postavilo pri 1,95 evra na kilometer, kolikor so nato znašale tudi ponujene cene prevoznikov v skoraj vseh sklopih.
Omenjena cena se sicer lahko spremeni, če se upravičeno spremenijo stroški in obseg izvajanja gospodarske javne službe. Usklajevanje cene je bil med drugim razlog nesoglasij med sindikati voznikov in ministrstvom v začetku leta.
Koncesije so, kot je predvideval že prejšnji razpis, podeljene za pet let z možnostjo podaljšanja za dodatna tri leta. Stroški linijskih prevozov vseh osem let tako skupno znašajo skoraj milijardo evrov (brez DDV) oziroma slabih 125 milijonov evrov na leto.
Prihaja nova državna družba potniškega prometa
Ob končno izpeljanem postopku pa so na ministrstvu izpostavili še, da poteka priprava novih voznih redov za vso Slovenijo. Kot so dodali, hkrati s tem vodijo postopke za prevzem upravljanja Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP), ki jo vodi Miran Sečki. Prevzem upravljanja naj bi bil zaključen najpozneje v dveh mesecih.
DUJPP je nastal lani, ko so stekle aktivnosti za operativno delovanje družbe, v prvi polovici letošnjega leta pa so začeli tudi zaposlovati. Direktor družbe je za N1 potrdil, da bodo nekateri zaposleni na ministrstvu, ki so do sedaj delali na področju javnega potniškega prometa, v prihodnje zaposleni na omenjeni družbi.
"Družba bo prevzela dela in naloge, ki so opredeljene v zakonu o upravljanju javnega potniškega prometa. Ministrstvo bo še naprej skrbelo za strateški del (zakonodaja, kakovost, financiranje …), na družbo pa se prenese taktični del (načrtovanje, organiziranje, nadziranje …)," je pojasnil Sečki, ki stavi na postopno prevzemanje, saj se morajo "zgraditi trdni temelji". Verjame tudi, da bo družba do konca leta že lahko pokazala pozitivne premike pri razvoju javnega potniškega prometa v Sloveniji.
Usklajevanje voznih redov avtobusov in železnic
Na vprašanje, kaj je glavni izziv nove državne družbe, je Sečki odgovoril, da povezovanje ponudnikov javnega potniškega prometa ter postavljanje potnika v ospredje. "Trenutno je večkrat občutek, da se vsak bori na svojem področju in posledično ni povezanosti, kar najbolj občuti potnik. Energijo bo treba usmeriti v zavedanje, da mora pri vseh rešitvah v prvi vrsti najprej pridobiti potnik, šele nato so drugi dejavniki," je dejal.
Obenem je zavrnil tudi trditev, da sta glavni težavi slovenskega medkrajevnega potniškega prometa časovna nekonkurenčnost v primerjavi z avtomobilom in nizka frekventnost. Kot je pojasnil, je na učinkovitost takšnega sistema treba gledati celostno, v luči tega pa združevati, integrirati vozne rede, digitalizirati sistem in tako dalje. "Najprej je na vrsti usklajevanje med železniškimi in medkrajevnimi voznimi redi (zdaj denimo prihaja do tega, da vlaki in avtobusi na isto destinacijo odrinejo hkrati in tako potnikom ne dopuščajo fleksibilnosti, op. a.), nato sledijo mestni promet, posebni linijski, najemi … Potniku je treba ponuditi hitro, enostavno, digitalno, cenovno in predvsem časovno konkurenčno storitev. Seveda so za to potrebna sredstva, toda brez analize dejanskega stanja in predlogov rešitev ne moremo oceniti, da je teh premalo."
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje