Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) želi, da vlada za delavce iz gospodarstva, napotene v tujino, uredi dohodninsko olajšavo, kot že velja za javne uslužbence. Ti namreč danes plačujejo nižjo dohodnino od ostalih delavcev, napotenih v tujino. Po mnenju izvršnega direktorja GZS Mitje Gorenščka gre za "ustavno sporno neenako obravnavo vseh zaposlenih".
Z novim letom v veljavo stopa sprememba zakona o čezmejnem izvajanju storitev, ki prinaša spremembe pri obračunu plač slovenskih delavcev, ki so napoteni na delo v tujini.
Zdaj veljavni sistem omogoča, da se prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri nekaterih delavcih, napotenih v tujino, plačujejo od bruto plače, ki bi jo prejemali za enako delo v Sloveniji. Po novem letu pa se bodo ti prispevki plačevali od bruto plače, ki jo delavci v tujini dejansko prejmejo.
Na N1 smo pisali, da je sprememba razburila diplomate, saj bodo ob plačilu prispevkov iz dejanske plače v tujini dobili precej nižje neto izplačilo kot doslej. Medtem ko na ministrstvu za zunanje zadeve mirijo, da sprememb ne bo, pri čemer se sklicujejo na uredbo, je sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan za N1 dejal, da je zakon nad uredbo in da jasno določa nov način obračunavanja prispevkov. “Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bodo za vse zaposlene, ki so napoteni v tujino, obračunani enako, torej od dejanskih bruto plač. Diplomati niso izjema.”
Nekateri diplomati v primeru januarskega znižanja neto plač napovedujejo, da v tujino ne bodo šli, nekateri, ki so že tam, pa da se bodo predčasno vrnili.
Ugodnejša davčna obravnava za javne uslužbence
Danes se je v debato vključila še Gospodarska zbornica Slovenija (GZS), ki po navedbah glavnega izvršnega direktorja GZS Mitje Gorenščka že od lanskega sprejema zakona vlado opozarja na problem dodatne obremenitve plač napotenim delavcem iz gospodarstva. “Vendar se politika ni zganila, dokler niso ugotovili, da imajo enak problem tudi javni uslužbenci,” je dejal Gorenšček.
Po njegovih navedbah je delodajalska stran v pogovorih v času priprave zakona razumela problematiko, saj višina odvedenih prispevkov vpliva tudi na kasnejšo višino pokojnine. Zato so predlagali, da v zameno za uvedbo obračuna prispevkov glede na dejansko plačo vlada tudi za napotene delavce iz gospodarstva uredi dohodninsko olajšavo, kot že velja za javne uslužbence (ti plačujejo nižjo dohodnino od ostalih delavcev, napotenih v tujino).
“Predstavniki vlade so ob spremembi zakona o čezmejnem opravljanju storitev obljubili, da bodo v prehodnem obdobju, ki se je izteklo maja letos, poiskali ustrezno rešitev, vendar so obljubo prekršili,” je dejal Gorenšček. Po mnenju Gorenščka je dohodninska olajšava, ki velja le za javne uslužbence, ustavno sporna neenaka obravnava vseh zaposlenih. Delodajalci pričakujejo, da bo vlada enako obravnavo razširila tudi na napotene delavce iz gospodarstva.
Sekretar na ministrstvu za delo Juvan je sicer že prejšnji teden za N1 dejal, da država s svojim aparatom in uslužbenci v tujini ne deluje na prostem trgu, zato je takšen ukrep dovoljen. Kot je bilo razumeti iz njegovih izjav, bi bil na drugi strani tak ukrep za gospodarstvo v nasprotju s pravili notranjega evropskega trga.
Delodajalci vztrajajo, da je znižana dohodninska obremenitev napotenih delavcev upravičena, saj je del plač, ki jo dobivajo v tujino napoteni delavci, po vsebini povračilo za stroške bivanja v tujini, zato bi moral biti oproščen davkov in prispevkov. “Druga rešitev bi lahko bila, da bi tem delavcem priznali pavšal, ki bi bil prav tako oproščen davkov in prispevkov (kar poznajo v nekaterih drugih državah), oziroma kot v primeru dnevnic in povračila stroškov za nočitev pri tistih, ki so s potnim nalogom napoteni na službeno pot v tujino,” še menijo na GZS.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje