Mednarodni denarni sklad (IMF) Sloveniji za letos po novem napoveduje 3,7-odstotno rast BDP. Ocena iz najnovejšega poročila o svetovnih gospodarskih obetih je za 0,9 odstotne točke slabša od tiste lani oktobra. Napoved za prihodnje leto je s 3,0 odstotka slabša za 0,6 odstotne točke. Povprečna inflacija naj bi medtem letos dosegla 6,7 odstotka.
Rast bruto domačega proizvoda (BDP) se bo po lanskem 8,1-odstotnem pokoronskem odboju upočasnila še bolj od prvotnih napovedi. Današnja ocena IMF je namreč šele prva od aktualnih napovedi najpomembnejših tujih in domačih ustanov, ki upošteva negativne učinke ruskega napada na Ukrajino in njegovih globalnih posledic na slovensko gospodarstvo.
Pomembna je tudi v luči dejstva, da se slovenska vlada še vedno ni seznanila s spomladansko napovedjo Urada RS za makroekeonomske analize in razvoj (Umar), in je torej prvi pokazatelj trendov za državo. Glede na nekatere izjave vladnih predstavnikov je seznanitev pričakovati po državnozborskih volitvah oziroma po tistem, ko bo Umar znova pregledal vstopne parametre napovedi. Na uradu medtem pravijo, da to ni potrebno in da je napoved realen prikaz razmer.
IMF občutno zvišal napoved letošnje inflacije
Časnik Delo je sicer poročal, da je Umar zaradi posledic ukrajinske krize napoved gospodarske rasti poslabšal za 0,5 odstotne točke na 4,2 odstotka, za prihodnje leto pa za 0,3 odstotne točke na tri odstotke. Podobno oceno kot IMF je medtem pred dnevi objavila Gospodarska zbornica Slovenije, ki letos pričakuje 3,7-odstotno krepitev BDP, v letu 2023 pa 3,2-odstotno.
Vojna v Ukrajini ni zgolj poslabšala razmer v globalnih dobavnih verigah, ki jih dodatno zavirajo še vnovični ostri epidemični ukrepi na Kitajskem, ampak je predvsem dodatno dvignila že tako visoke cene energije, surovin in tudi hrane. IMF je tako danes občutno zvišal napoved letošnje inflacije za Slovenijo. Če je lani oktobra za letos napovedoval še 1,8-odstotno povprečno letno rast cen življenjskih potrebščin, po novem pričakuje 6,7-odstotno inflacijo, tudi v letu 2023 pa naj bi ta s 5,1 odstotka ostala visoka.
Zaradi visokih cen uvoznega blaga, predvsem energije in surovin, se je poslabšal tudi slovenski zunanjetrgovinski saldo. Po več letih presežka na tekočem računu plačilne bilance, ki je lani na primer dosegel 3,3 odstotka BDP, naj bi letos Slovenija beležila primanjkljaj v višini 0,5 odstotka BDP, v letu 2023 pa naj bi ta narasel na 1,4 odstotka BDP. Pozitivne medtem ostajajo razmere na trgu dela. Stopnja anketne brezposelnosti naj bi po 4,7 odstotka v letu 2021 letos in prihodnje leto tako dosegla 4,5 odstotka.
Napoved letošnje svetovne gospodarske rasti oklestil na 3,6 odstotka
Prav tako je IMF v novem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih napoved svetovne gospodarske rasti za letos in prihodnje leto oklestil na 3,6 odstotka. Najnovejša ocena za letos je tako v luči posledic vojne v Ukrajini za 0,8 odstotne točke nižja od januarskih pričakovanj, za leto 2023 pa je poslabšana za 0,2 odstotne točke.
Glavni razlog za poslabšanje obetov so ruski napad na Ukrajino in njegove globalne posledice v obliki rastočih cen energije, surovin in hrane ter dodatnih zastojev v dobavnih verigah. Vse to povzroča hude težave ravno v času, ko je svetovno gospodarstvo okrevalo po pandemiji covida-19. Rusija bo zaradi učinka zahodnih sankcij letos po pričakovanjih IMF zabeležila 8,5-odstotni padec BDP, Ukrajini pa sklad napoveduje 35-odstotno krčenje gospodarske aktivnosti. Ruski BDP naj bi se prihodnje leto skrčil še za 2,3 odstotka, za nadaljnjo usodo ukrajinskega gospodarstva pa si IMF napovedi niti ne upa dati.
Za ZDA je IMF za letos in prihodnje leto obete rasti znižal na 3,7 oziroma 2,3 odstotka, kar je v obeh primerih 0,3 odstotne točke manj kot januarja. Za države v območju evra je napoved za letos z 2,8 odstotka nižja za 1,1 odstotne točke, v prihodnjem letu pa je z 2,3 odstotka slabša za 0,2 odstotne točke. Največjemu evropskemu gospodarstvu je sklad za letos napovedal 2,1-odstotno rast, za leto 2023 pa 2,7-odstotno. Franciji IMF za letos oz. prihodnje leto napoveduje 2,9- oz. 1,4-odstotno rast, Italiji pa 2,3- oz. 1,7-odstotno. Za Avstrijo letos predvideva 2,6-odstotno rast, za leto 2023 pa triodstotno, medtem ko najvišjo rast napoveduje Irski, in sicer za letos 5,2-odstotno, za prihodnje leto pa petodstotno.
Tveganja za gospodarsko rast so močno narasla
Namesto Kitajske, ki še naprej sprejema drastične ukrepe proti širjenju covida-19, je motor svetovne gospodarske rasti tokrat Indija. IMF ji za letos obeta 8,2-odstotno rast BDP, v letu 2023 pa 6,9-odstotno rast. Kitajski medtem strokovnjaki sklada napovedujejo 4,4- oziroma 5,1-odstotno krepitev gospodarstva. Tveganja za gospodarsko rast so po oceni IMF močno narasla. Januarja, torej pred ruskim napadom na Ukrajino, je sklad pričakoval pospešeno okrevanje svetovnega gospodarstva v drugem četrtletju leta.
Ruska invazija v Ukrajino in sankcije Zahode, ki želijo Moskvo prisiliti, da preneha s sovražnostmi, pa so obete poslabšali. Ob tem novi k ostri kitajski koronski ukrepi, nazadnje v finančni in gospodarski metropoli Šanghaj, grozijo z novimi ozkimi grli v oskrbovalnih verigah. Vse skupaj zvišuje cene oziroma krepi inflacijo, kar že ima za posledico zaostrovanje denarne politike v razvitem svetu in zaviranje rasti.
Ukrajina bo hudo trpela zaradi uničene infrastrukture in bega milijonov Ukrajincev iz države, Rusijo šibijo sankcije, posledice vojne pa se čutijo po vsem svetu. Rusija je velika izvoznica nafte, plina in drugih surovin, skupaj z Ukrajino pa tudi pšenice in koruze. Trenutno so zaradi vojne v Ukrajini najbolj prizadeti Evropa, območje Kavkaza, srednja Azija, Bližnji vzhod in Afrika.
Vojna je močno povečala tudi tveganje vnovične ostre razdelitve sveta na geopolitične bloke s svojimi tehnološkimi standardi, plačilnimi sistemi in rezervnimi valutami. IMF pravi, da gre za tektonske premike, ki ogrožajo povojni sistem, po katerem so se države ravnale zadnjih 70 let. Nadaljuje se tudi pandemija in čeprav naj bi se težave v oskrbovalnih verigah, ki so tudi posledice nenadnega odprtja gospodarstev po koronski zaustavitvi javnega življenja, sčasoma sprostila, bodo višje cene in neredne dobave trajale v leto 2023. Povišana inflacija bo trajala dlje od dosedanjih napovedi tako v razvitih državah kot v razvijajočih se trgih, kot so Kitajska, Indija, Brazilija idr.
IMF kljub vsem tem kratkoročnim izzivom državam še naprej priporoča, naj poskrbijo za dolgoročno prekvalifikacijo delavcev za potrebe sodobnih gospodarskih trendov, naj nadaljujejo prizadevanja za zeleni prehod, naj krepijo globalne oskrbovalne verige ter še naprej skrbijo za javnozdravstvene razmere. Prva naloga pa je tudi po mnenju sklada najti rešitev za konec vojne v Ukrajini. Nove napovedi IMF so objavljene ob začetku pestrega dogajanja v sklopu spomladanskega zasedanja sklada in Svetovne banke v Washingtonu, ki se ga skupaj s kolegi iz drugih članic udeležujeta med drugim slovenski minister za finance Andrej Šircelj in guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!