Prekmurec v 83 dneh s kanujem uspešno priveslal do Črnega morja

Dušan Kovač je v 83 dneh s kanujem uspešno priveslal od Prekmurja do Črnega morja. Kovač s tem projektom uresničuje svojo otroško željo pripluti po rekah do morja. Hkrati pa je bil njegov podvig tokrat dobrodelno, naravovarstveno in etnološko obarvan. Opozoriti je namreč želel na pomen ohranjanja plavajočih mlinov na Muri in zbrati nekaj sredstev, da bi lahko na Muri postavili izviren plavajoči mlin.

Kovač je pot začel pri brodu v Krogu, od koder ga je Mura vodila do sotočja z Dravo pri Legradu na Hrvaškem. Po Dravi je nadaljeval do Donave, nato pa skozi Srbijo in Bolgarijo do Romunije in Črnega morja. Veslal je s kanujem domače izdelave, ki ga je zanj izdelalo podjetje Roto. Čeprav je bil čoln po njegovih besedah na veliki Donavi videti kot orehova lupina, se je izkazal za "dobrega zaveznika".

Njegovo popotovanje je bilo precej daljše od načrtovanega. Kovač je računal, da bo trajalo mesec ali dva, vendar se je zaradi razmer na poti zavleklo skoraj na tri mesece. Letošnje poletje je bilo vroče, vodostaj rek pa nizek, je povedal, zato je bilo treba skoraj ves čas veslati. Na nekaterih odsekih na Donavi je bila zaradi nizke vode otežena tudi plovba večjih ladij, je povedal.

Podvig predvsem psihična preizkušnja

Kot je pojasnil, je bila največja preizkušnja psihična. Fizično pripravljenost sicer vzdržuje s hojo in kolesarjenjem, za tako dolgo odpravo pa je po njegovih izkušnjah najpomembnejša "priprava v glavi". V kanuju je tudi spal, v spalni vreči, s seboj pa je imel le najnujnejšo opremo, hrano, vodo in nekaj oblačil. Na dan je popil od tri do štiri litre vode, saj je ta ob poletni vročini nujna za preživetje na reki, je opozoril.

Pomemben del poti so bili zanj tudi ljudje, ki jih je srečeval ob rekah. Kot je povedal, je bil njihov odziv zelo gostoljuben, večkrat so mu pomagali tudi pri oskrbi in polnjenju elektronskih naprav. Zlasti ribiči, mornarji in drugi, ki živijo ob reki, so se razveselili srečanja s popotnikom. Sam je odpravo opisal kot posebno sožitje z reko, ob katerem je čutil pozitivno energijo.

Tokratna odprava že njegova četrta

Kovač se je do Črnega morja sicer odpravil že večkrat. Prvič je pot začel leta 2011, vendar se je moral v Bolgariji pred ciljem vrniti domov, potem ko so mu v Silistri ukradli dokumente. Brez njih ni mogel nadaljevati, po zapletih s tamkajšnjimi oblastmi in pomoči avstrijskega veleposlanika pa se je po približno tednu dni vrnil v Slovenijo.

Drugič je odpravo ponovil leta 2015 in takrat dosegel romunsko Sulino ob Črnem morju. Tretji poskus leta 2024 je bil že dobrodelno obarvan, saj je z njim začel zbirati sredstva za ponovno obuditev mlinov na Muri. Zaradi slabega vremena, močnega deževja in visokega vodostaja Donave pa je moral takrat pot prekiniti. Čoln je pustil kar v Srbiji, od koder so ga pozneje pripeljali domov.

Tokratna odprava je bila tako namenjena tudi osveščanju o pomenu mlinarske dediščine ob Muri. Kovač, ki je član društva za sobivanje z naravo Murska straža, je opozoril, da na Muri ni več ohranjenega izvirnega plavajočega mlina. Zadnji ohranjeni mlin, Potočnikov mlin na Moti, je prenehal delovati okoli leta 1970, ko so zaradi dotrajanosti potonili njegovi nosilni deli.

"Mlin na Muri ni zgolj naprava za mletje žita"

Po njegovih besedah mlin na Muri ni bil zgolj naprava za mletje žita, temveč pomemben del kulturne dediščine in življenja ob reki. Pri njegovi ponovni postavitvi bi bilo zato treba upoštevati tudi izvirno arhitekturo, konstrukcijo in način delovanja. Mlin je moral biti prilagojen reki, tako da ga je bilo ob visokih vodah ali nevarnosti zmrzali mogoče razstaviti in pozneje znova sestaviti, je povedal.

Z društvom si prizadevajo zbrati začetna sredstva za pripravo načrtov in strokovno ovrednotenje projekta ponovne postavitve rečnega mlina. Za zdaj kot lokacijo ponovne postavitve predvidevajo Bakovce, kjer bi po Kovačevih besedah lahko postavili kopijo Jančarjevega mlina. Pri tem bi uporabili ohranjeno dokumentacijo in gradivo, ki ga je društvo zbiralo v zadnjih 30 letih.

Kovač po vrnitvi z letošnje odprave že razmišlja o novem izzivu, in sicer o povratni poti po rekah do doma, pri kateri bi si pomagal z energijo sonca in vetra. Na takšno pot bi se moral odpraviti že v začetku maja, da bi se lahko vrnil pred zimo, je zaključil.