Predlog zakona, ki bi urejal področje psihoterapije, razburja javnost, kljub temu da besedila predloga pristojno ministrstvo za zdravje še ni dalo v javno razpravo. Javnost se je razdelila na dva pola: izvajalci psihoterapije v zdravstvu to vidijo kot zdravstveno dejavnost in si želijo, da bi ta ostala v domeni zdravstva. Terapevti, ki ne delujejo v zdravstvu, pa si želijo, da bi se reguliralo tudi njihovo dejavnost. Predlagajo uvedbo zbornice, častnega sodišča in licenc, ki bi ločile med tistimi, ki so študirali, in drugimi, ki so opravili le vikend tečaje. Kako bi se lahko ministrstvo lotilo reševanja tega oreha?
V zadnjih dneh se je v javnosti razplamenela burna debata o zakonu, ki bi urejal področje psihoterapije. Zakona o psihoterapiji zdaj sploh nimamo, področje je neurejeno, obstaja množica psihoterapevtskih šol, predvsem pa je nevarno to, da poleg strokovnjakov na trgu obstajajo tudi “strokovnjaki”. Smelega podviga – zakonski predlogi so v preteklosti že bili, a so ostali v predalu – ureditve področja psihoterapije z zakonom so se ponovno lotili na ministrstvu.
Vodja sektorja za to področje na ministrstvu, psihiatrinja ter profesorica dr. Mojca Zvezdana Dernovšek je aprila za N1 pojasnila, da na ministrstvu obravnavajo dva predloga zakona. “Dolžni smo poskrbeti, da so ljudje, ki koristijo usluge psihoterapije na prostem trgu, varni in da je pomoč, ki jo dobijo, učinkovita in strokovna,” je povedala aprila.
Predvidoma bo ministrstvo predlog v javno obravnavo poslalo v začetku oktobra, so nam odgovorili na ministrstvu.
In kakšne rešitve prinaša osnutek zakona? Komu bodo pritrdili? “Predlog zakona sledi cilju, da morajo biti storitve zagotovljeno strokovno, kakovostno in varno, zato bo ta poklic reguliran in postavljeni bodo kriteriji za njegovo opravljanje,” so odgovorili na ministrstvu. Določeni bodo tako kriteriji glede izobraževanja kot usposabljanja, pri tem pa bodo upoštevali relevantne mednarodne smernice. “Ključno je tudi, da bo z zakonom vzpostavljen nadzor nad izvajanjem psihoterapije,” so dodali.
Zakonski predlog prinaša uvedbo licenc. “Prek sistema licenc bodo morali izvajalci periodično izkazati, da so usposobljeni za zagotavljanje kakovostne in varne psihoterapije,” so pojasnili. Zakon pa bo določil tudi primerno prehodno obdobje za izpolnitev pogojev in določil minimalne standarde glede usposobljenosti ter izobraženosti terapevtov že v času prehodnega obdobja. Vprašanje ostaja, na kak način se bo delil javen denar.
Po naših neuradnih informacijah si na ministrstvu še vedno želijo urediti področje psihoterapije na način, da bi psihoterapijo lahko izvajali tako terapevti z diplomo iz medicine ali psihologije kot tudi drugi z dokončano 7. stopnjo izobrazbe, a pod določenimi pogoji.
Kako bo ministrstvo vsem zagotovilo pravočasno, kakovostno, brezplačno in dovoljšno pomoč?
Na ministrstvu za zdravje so pojasnili, da so analizirali mrežo služb za duševno zdravje na vseh ravneh zdravstvenega sistema. Predlagajo širitev mreže Centrov za duševno zdravje za otroke in mladostnike in Centrov za duševno zdravje odraslih. “Centri delujejo na primarni ravni zdravstvene dejavnosti, nosilec je zdravstveni dom v regiji. Pri vzpostavitvi se zatika pri pridobivanju kadrov tudi za tiste centre, ki so že pridobili financiranje s strani ZZZS,” so razložili.
Žiga Živulović jr./BOBO
Za otroke in mladostnike je bilo 2021 vzpostavljenih sedem dodatnih timov, lani in letos pa še po en. Trenutno deluje 19 centrov. Za odrasle je bilo v zadnjih dveh letih vzpostavljenih šest dodatnih timov, do konca letošnjega leta bo vzpostavljen še en tim. Trenutno deluje 16 centrov za duševno zdravje odraslih. Letos sta bila vzpostavljena dva nova programa za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti: za otroke in mladostnike na Rakitni, za odrasle pa v Psihiatrični bolnišnici Idrija.
“Z interventnima zakonoma se je zagotovilo proračunsko financiranje za 100 kliničnih psihologov, povečalo se je tudi število specializacij za pedopsihiatrijo (39 specializantov). 1. februarja smo imeli 143 specialistov klinične psihologije. Specializantov je bilo 82. Zdaj se jim bodo pridružili še novi, razpisanih je bilo 51 mest. Upamo da bodo vsa mesta zasedena,” so zapisali na ministrstvu.
Burna debata v javnosti
V javnosti sta se jasno izoblikovala dva pola s precej različnimi pogledi na področje: na eni strani so se združili predstavniki zaposlenih v zdravstvu, na drugi pa tisti, ki delajo izven zdravstva. Med slednjimi prevladujejo terapevti, ki so na ljubljanski teološki fakulteti doštudirali v Sloveniji akreditiran program zakonske in družinske terapije ter diplomanti Univerze Sigmunda Freuda (SFU), ki je akreditirana v Avstriji. Oboji se načeloma zavzemajo za kakovostno obravnavo in varnost uporabnikov. In kako na ministrstvu komentirajo burno javno razpravo? “‘Burna’ debata v javnosti ministrstvo utrjuje v prepričanju, da je treba obravnavano področje ustrezno regulirati,” so nam odgovorili.
Denis Sadiković/N1
Zbornica kliničnih psihologov: Odpraviti je treba šarlatanstvo
V Zbornici kliničnih psihologov Slovenije želijo, da psihoterapija ostane v domeni zdravstva in da se za zaposlene, ki psihoterapijo izvajajo v zdravstvu, določijo standardi izobrazbe. Zavzemajo se tudi za sprejem zakona o psihosocialnem svetovanju, kamor bi uvrstili pomoč izven zdravstva. Zakon bi opredeljeval kriterije za izvajalce, določal bi kakovostne svetovalne pristope in “odpravili šarlatanstvo”, so zapisali v stališčih. Nasprotnemu polu očitajo predvsem izobrazbo, ki ne temelji na kliničnih izkušnjah. Dodajajo še, da so diplomanti premladi, da bi lahko izvajali kakovostne psihoterapije.
Klinični psihologi zagovarjajo ožjo definicijo psihoterapije, ki jo razumejo kot metodo zdravljenja duševnih motenj in bolezni. Nasprotno pa izvajalci psihoterapije izven zdravstva po besedah Združenja zagovarjajo “široko definicijo psihoterapije kot rešitve za različne življenjske tegobe sodobnega človeka”. Po mnenju zbornice je ta širši pristop “izrazito neoliberalistična in njen končni cilj je zaslužek”.
V zbornici poudarjajo, da že sedaj vsi, ki nujno potrebujejo pomoč oziroma so v akutni stiski, to pomoč prejmejo. Dodajajo še, da bi bilo mogoče že sedaj povečati dostopnost psihoterapije, če bi jo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ustrezno plačal. “Številni izvajalci, posebej na primarnem nivoju zdravstvene dejavnosti, zato dajejo prednost drugim storitvam, saj sicer ne morejo doseči kriterijev, ki jih postavlja zavarovalnica,” so zapisali. V Zbornici so pojasnili, da trenutno od ZZZS prejmejo 48 evrov na terapijo, na naša vprašanja o tem, kakšno plačilo bi bilo zanje sprejemljivo, pa niso odgovorili. V Zbornici, ki ji predseduje Sana Čoderl Dobnik, so poudarili, da vsaka težava še ni primer za psihoterapijo.
Poudarjajo, da se bo število specialistov klinične psihologije v primerjavi s situacijo pred dvema desetletjema leta 2025 podvojilo, v nadaljnjih letih pa celo potrojilo, saj je ministrstvo razpisalo dodatne specializacije. “Na to smo klinični psihologi čakali in si za to prizadevali več desetletij,” so dodali. Ob tem se sprašujejo, zakaj ministrstvo sedaj, ko smo po njihovem mnenju tik pred rešitvijo situacije, išče instant rešitve.
“Izvajalci izven zdravstva bi lahko s svojo dejavnostjo pomagali krajšati čakalne dobe,” je za N1 poudarila Čoderl Dobnik. “Ljudje, ki potrebujejo zdravljenje s psihoterapijo, bodo morali v vsakem primeru priti skozi zdravstvo. Tisti, ki ob različnih življenjskih situacijah potrebujejo pomoč s pogovorom, pa ne potrebujejo zdravljenja, ampak svetovanje. In tega ne moremo plačevati iz zdravstvene blagajne.”
Kako ZZZS določi plačilo za psihoterapije?
Na ZZZS so nam pojasnili, da so psihiatri, psihologi in klinični psihologi plačani skladno z veljavno plačno lestvico v javnem sektorju. ZZZS pri izračunu vrednosti upošteva časovni normativ za izvedbo storitev in stroške, ki jih dogovori vlada s sindikati javnega sektorja. “Tako npr. za delo kliničnega psihologa, ki dela v ambulanti, ZZZS kalkulativno prizna letni strošek za bruto plačo II 48.604,99 evra. ZZZS pri vrednotenju dela kliničnih psihologov (cenah psihoterapevtskih storitev) ne more priznati višjih stroškov dela od tistih, ki jih dogovori vlada s sindikati javnega sektorja,” so zapisali.
Pojasnili so, da je cena začetne kliničnopsihološke evalvacije, ki traja 90 minut 59,30 evra. Psihoedukacija oziroma psihološko svetovanje, ki traja 60 minut, je ocenjeno na 52,25 evra. Vedenjska psihoterapija, ki traja 60 minut, pa na 47,20 evra.
Žiga Živulovic jr./BOBO
“Očitki o šarlatanstvu nas bolijo”
V javnem zdravstvu se na psihoterapijo čaka predolgo, pa opozarjajo terapevti, ki delujejo izven zdravstva. Ker je na trgu veliko terapevtov, ljudje težko prepoznajo kakovostne. “Še vedno obstajajo terapevti, ki niso v nobenem združenju, nimajo supervizorja in častnega razsodišča,” je povedala direktorica inštituta Vita bona Katja Knez Steinbuch. Rešitev vidi v oblikovanju zbornice na ravni države, v okviru katere bi delovalo častno razsodišče. Zbornica bi bdela nad podeljevanjem licenc in supervizijo. Želijo si sodelovanja z medicinsko stranjo.
Supervizije so redna srečanja, v katerem bolje usposobljen terapevt nudi pomoč mlajšim kolegom. Namenjena so višanju strokovne kompetentnosti in razreševanju čustvenih, etičnih ali strokovnih dilem.
Zaposlenim v zdravstvu očitajo manko osebne izkušnje. Na nemedicinski strani mora namreč vsak terapevt doživeti obravnavo. “Verjamemo, da je poleg raziskovalnega dela, izobraževanja in terapevtske prakse pomembno, da pogledamo vase in ugotovimo, kje so naše rane, kaj prinašamo v terapevtske procese ter kako lahko poškodujemo kliente,” je povedala Knez Steinbuch.
Na očitke o manku osebne izkušnje v Zbornica kliničnih psihologov Slovenije odgovarjajo, da je nemogoče primerjati pomen 250-urne osebne izkušnje s pomenom blizu 10.000-urne klinične prakse.
PROFIMEDIA
Na očitke, da so diplomanti premladi za izvajanje psihoterapije, je Knez Steinbuch odgovorila, da v praksi 23-letniki po diplomi na SFU ne izvajajo psihoterapije. “Večinoma se po prvi stopnji vpišejo še na drugo stopnjo študija. To pomeni, da psihoterapijo študirajo pet let. Šele takrat se vključijo v supervizijo in ne delajo sami,” je rekla. Dodala je, da so ponekod v tujini uvedli starostno omejitev. Tudi programi ljubljanske teološke fakultete skupaj trajajo sedem let, študentje pa opravljajo tudi dvoletno prakso, je navedla. Na očitek, da SFU v Sloveniji ni akreditirana, je Knez Steinbuch odgovorila, da je akreditirana v Avstriji, nekaj časa pa je bila tudi akreditirana tudi pri nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS).
Moti jih, da jih zdravniška stran želi preimenovati v svetovanje, saj terapevti pri obravnavi svojim klientom ne smejo svetovati. Pri predlogu urejanja področja, ki so ga pripravili na zdravstveni strani, jih skrbi, da bi urejal le psihoterapijo v zdravstvu, ne zdravstveni del, ki je večji, pa pustil neurejen.
“Boli nas, ko nam druga stran očita šarlatanstvo,” je rekla Knez Steinbuch. “Popolnoma nesprejemljiva izjava, krivična do ljudi, ki imajo jasno akademsko izobrazbo ali sledijo visokim mednarodnim standardom. Terapevti so šokirani, presenečeni.”
V registru izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu je bilo v začetku septembra 2023 vpisanih 253 aktivnih specialistov psihiatrije, 36 specialistov otroške in mladostniške psihiatrije in 162 kliničnih psihologov.
