“Nisem še dobil položnice za ogrevanje, a pričakujem, da bo strošek za trisobno stanovanje okoli 250 evrov na mesec. Prejšnja leta sem plačeval dobrih 100 evrov mesečno. Za marsikoga bo tak dvig cen problem.” Estonija je v samem vrhu lestvice evropskih držav z najvišjo inflacijo, saj ta vse od maja dalje presega 20 odstotkov. Z novinarjem Agom Gaškovom smo se pogovarjali o tem, kako Estonci z njo živijo, nekaj naših vprašanj je prenesel tudi estonski premierki Kaji Kallas, ki med drugim pove: "Inflaciji pravimo vojni davek, ki ga mi plačujemo z evri, Ukrajinci pa z življenji in krvjo."
Estonija je tako kot Slovenija doživela relativno hiter odboj po epidemiji koronavirusa, po začetku vojne v Ukrajini pa postala vrelišče evrske inflacije. Njihova košarica življenjskih dobrin se je v letu dni podražila za več kot 20 odstotkov, dvakrat bolj kot naša.
“Kruh se je podražil za 150 odstotkov. Poleti sem majhno pisarno hladil s klimo in plačeval okoli sto evrov mesečno. Prej je bilo veliko ceneje,” o tem, kako se draži življenje v Estoniji, za N1 pove novinar Ago Gaškov.
“Nisem še dobil računa za ogrevanje, a pričakujem, da bo strošek za trisobno stanovanje okoli 250 evrov na mesec. Prejšnja leta sem plačeval dobrih 100 evrov mesečno. Za marsikoga bo tak dvig stroškov problem.”
Povprečna plača v Estoniji je okoli 1.600 evrov bruto, kar je približno 1.300 evrov neto.
Dražji plin, dražja elektrika
Glavni vir podražitev so — tako kot po celi Evropi – energenti. Estonska vlada, ki ji predseduje Kaja Kallas, se je v začetku aprila, torej mesec in pol po začetku vojne v Ukrajini, odpovedala ruskemu plinu. Od takrat so vzpostavili plavajoči terminal za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) in s krepitvijo plinovodnih povezav z drugimi sosednjimi državami nadomestili količinski primanjkljaj.
S koncem leta Estonija skupaj z Latvijo in Litvo uvaja še prepoved kupovanja in prenosa zemeljskega plina iz Rusije. Medtem ko EU zaradi še vedno velike odvisnosti ni sprejela sankcij v segmentu zemeljskega plina (razen nedavno sprejete kapice), so baltske države torej naredile ta skrajni korak in prerezale plinske vezi z Rusijo. Estonska vlada zagotavlja, da gospodinjstva tega ne bodo občutila, saj ruskega plina že pol leta ne kupujejo, prepoved naj bi vplivala na devet podjetij, ki trgujejo s plinom.
Estonija ima sicer zelo majhno porabo plina, le okoli pet teravatnih ur letno (tudi Slovenija ima z 10 teravatnimi urami za evropske razmere zelo majhno porabo tega energenta).
Bolj kot plin neposredno na življenje Estoncev vplivajo cene elektrike. Rusija je bila tudi tu pomemben dobavitelj celotni baltski regiji, kar je eden od razlogov, zakaj elektrike zdaj primanjkuje, posledično pa so cene visoke, pravi Gaškov. Energenti pa so vračunani v ceno vsakega izdelka in storitve. “Če so energenti dragi, je vse drago, od hrane do ogrevanja.”
Gaškov doda, da pred vojno ni nihče pomislil, da plina lahko zmanjka ali da se lahko podraži. “Spomnim se obsežne radijske oglaševalske kampanje v lanskem letu, ki nas je nagovarjala, da naj presedlamo na avtomobile na stisnjen zemeljski plin (CNG). Obljubljali so, da lahko prideš od Talina do Rige (300 kilometrov, op. a.) za 10 evrov. Odziv je bil velik, tudi avtobusi javnega prevoza v mojem okrožju danes vozijo na CNG. A lani je en kilogram tega plina stal manj kot evro, danes pa že več kot tri evre.”
Zakaj taka razlika med našo in njihovo inflacijo?
Na prvi pogled se zdi, da so razmere na področju energentov precej podobne kot pri nas, pa vendar cene v Estoniji rastejo precej hitreje kot pri nas in drugje po EU. Zakaj?
1. Hiter odboj po koronakrizi
Zaradi hitrega odboja v koronakrizi je Estonija že pred vojno imela višje stopnje rasti cen kot večina drugih držav, je na naše vprašanje odgovorila estonska premierka Kaja Kallas (to potrjuje tudi zgornji graf). Baltska država je imela lani tako kot Slovenija 8-odstotno rast BDP, kar je povzročilo pomanjkanje delovne sile in pritisk za zvišanje plač. Letos pa se je zaradi vojne krivulja obrnila navzdol. V tretjem četrtletju se je estonski BDP skrčil za 3,4 odstotka.
Vir: Ago Gaskov
2. Estonci večji delež potrošnje namenijo za hrano in energente
Statistični uradi držav vsako leto v začetku leta glede na potrošnjo gospodinjstev v preteklem letu določijo, kolikšen delež v košarici predstavljajo cene energentov, kolikšnega cene hrane, stanovanj in tako dalje. Torej, kolikšen delež košarice dobrin povprečnega državljana (oziroma njegove porabe) predstavlja vsaka skupina izdelkov in storitev. Večji je delež izdelčne skupine, ki se draži, višja je končna inflacija.
Pri nas cene energentov letos predstavljajo 13,2 odstotka vrednosti košarice življenjskih potrebščin, povprečje EU je 11,3 odstotka, v Estoniji pa je delež občutno večji – 15,9 odstotka. To pomeni, da je tudi ob enakih vhodnih (borznih) cenah energentov njihov vpliv na inflacijo v Estoniji večji. Pri hrani je utež v Estoniji 26,4 odstotka, v Sloveniji 22,7 odstotka, v celi EU 22,1 odstotka.
3. Večja navezava na ukrajinski in ruski trg
Geografska bližina pomeni tesnejše povezave z ruskim in tudi ukrajinskim gospodarstvom. “Veliko prebivalcev obmejnih območij je gorivo točilo v Rusiji, saj je bilo dvakrat cenejše kot pri nas. Možnosti za to so se malo zmanjšale z epidemijo, predvsem pa po začetku vojne,” pravi Gaškov. Estonija je poleg energentov iz Rusije uvažala tudi mnogo surovin. Tako imajo zdaj težave z njihovo dobavo, na primer z vsem, kar je povezano z lesom, to pa dodatno zvišuje cene.
Ukrajina je medtem ena največjih pridelovalk žit in poljščin, pove Gaškov, ena največjih pridelovalk hrane. “Med drugim je pomembna pridelovalka sončničnega olja, ki se široko uporablja in je zdaj zelo drago.”
4. Država manj posega
Kallas razlog vidi tudi v tem, da estonska vlada v nasprotju z drugimi evropskimi državami ne posega toliko v cene. Inštitut Bruegel, ki spremlja, kako vlade evropskih držav pomagajo v energetski krizi, navaja, da je Estonija z oktobrom uvedla subvencioniranje cene elektrike, ki velja do konca marca prihodnje leto. Podoben ukrep imajo za plin in daljinsko ogrevanje, skupni strošek je 4 milijone evrov mesečno.
Inflacija se umirja
Dobra novica je, da se zadnje tri mesece inflacija vendarle umirja, pove Gaškov. Avgusta je presegla 25 odstotkov, konec novembra je bila 21,4-odstotna. A sogovornik vendarle s previdnostjo zre v prihodnost. Če bo zima mrzla, bodo cene še poskočile, saj so vir inflacije cene energentov.
Tudi Kallas poudarja, da se inflacija umirja, obenem pa poudari, da nas mora bolj skrbeti usoda Ukrajincev. “Inflaciji pravimo vojni davek, ki ga mi plačujemo z evri, Ukrajinci pa s svojimi življenji in krvjo. Ko se vojna konča in bo posledično manj skrbi ter negotovosti, bodo šle tudi cene dol. Vse naše napovedi kažejo, da gre za začasen pojav,” je dejala.
Vir: Ago Gaskov
Predvolilni glavobol
Kljub umirjanju inflacije in dvigom plač (celotna masa se je v prvem četrtletju povečala za 8,1 odstotka), je pritisk na kupno moč Estoncev velik. Gaškov pravi, da ni pretirano spremenil navad. “Manj hodim v restavracije in na kavo. Ceneje je, pravzaprav pa tudi bolje,” ugotavlja. Trgovine z živili so še vedno polne, pravi. Problem pa prinaša kurilna sezona in dvojne cene ogrevanja, pravi.
Posledično pa se povečuje tudi pritisk na vlado Kallas, saj so na prvo marčevsko soboto parlamentarne volitve. Kallas kljub temu vztraja s precej restriktivno fiskalno politiko. Takole je dejala na junijskem sestanku voditeljev EU: “Pomagati moramo ranljivim. Neciljane pomoči in povečevanje javnih izdatkov pa vodijo v nov cikel inflacije. Če je naš cilj, da premagamo inflacijo in preprečimo drsenje ljudi v revščino, moramo stremeti k zmanjševanju, ne povečevanju proračunskih primanjkljajev.” Estonija ima enega najnižjih javnih dolgov v EU (18 odstotkov BDP).
Estonska premierka pa vse od začetka vojne opozarja, da je destabilizacija Evrope prav cilj Rusije, ki poleg vojne v Ukrajini vodi tudi hibridno vojno na stari celini s pritiskom na cene energentov in širjenjem dezinformacij. To je tudi varnostno tveganje, pravi, saj lahko povzroči socialni nemir. A v Estoniji kakšnega upora prebivalcev ni čutiti, Gaškov pa ga niti ne pričakuje. “Seveda ljudje ne marajo podražitev. Veliko jeze je na družbenih omrežjih, kakšnih protestov pa ne pričakujem. Da bi ljudi v Estoniji spravil na ulice, bi moralo biti res hudo,” o pregovorno zadržanem narodu pove sogovornik, ki tako prvi test podpore vladi pričakuje na marčevskih volitvah.
Gaškov pa niti ne vidi prav veliko možnosti, kako bi vlada v nastali situaciji še lahko pomagala. “Tako kot Slovenija žal nimamo strojev za tiskanje denarja, s katerim bi si lahko pomagali in strošek odložili v prihodnost,” pove v smehu.
Vir: Ago Gaskov
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje