Koliko moramo zaslužiti, da bi živeli "udobno", in kako gre Slovencem

Euronews Business je izračunal, kolikšen mesečni neto dohodek potrebujejo gospodinjstva v Evropski uniji, da jih je mogoče uvrstiti v višji srednji razred.

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v višji srednji razred uvršča gospodinjstva, katerih ekvivalentni razpoložljivi dohodek dosega 150 odstotkov nacionalnega medianega dohodka.

Ali tisti v višjem srednjem razredu nujno živijo "udobno", je stvar debate. Pojem finančnega udobja je subjektiven in močno odvisen od specifične situacije v vsaki od držav in znotraj njih. Poleg tega dohodek ne upošteva premoženja ali lastništva nepremičnin.

Posledično tudi ni splošno uveljavljenega merila, kolikšen delež nacionalnega medianega dohodka bi moralo imeti gospodinjstvo za udobno življenje. Strokovnjaki o tem le sklepajo.

"Če imamo na voljo zgolj podatke o dohodkih, lahko verjetno predpostavimo, da ima večina gospodinjstev z dohodki nad 150 odstotki mediane dovolj sredstev za razmeroma udobno življenje," je za Euronews Business povedal Sebastian Königs, višji ekonomist pri OECD.

Vendar drugi raziskovalci opozarjajo, da dohodek, ki presega 150 odstotkov mediane, še ne zagotavlja nujno finančne varnosti.

Kakšne prihodke ima višji srednji razred v državah EU?

Euronews Business je za tri vrste gospodinjstev izračunal, koliko znaša 150 odstotkov medianega dohodka, da bi prikazal, kolikšen neto dohodek gospodinjstvo potrebuje za uvrstitev v višji srednji dohodkovni razred.

Leta 2025 je mediani ekvivalentni razpoložljivi dohodek v EU znašal 22.939 evrov na leto oziroma 1.912 evrov na mesec. Samska odrasla oseba, ki živi sama, mora za doseganje 150 odstotkov mediane mesečno razpolagati z 2.867 evri.

V 34 evropskih državah se ta znesek giblje od 603 evrov na mesec v Severni Makedoniji do 6.491 evrov v Švici. Znotraj EU je najnižji v Romuniji, kjer znaša 1.023 evrov, najvišji pa v Luksemburgu s 6.256 evri.

V Sloveniji pa ta znesek znaša 2.867 evrov na mesec. Nahajamo se malce pod evropskim povprečjem, tik nad nami je Malta, tik pod nami Španija.

Razpon med sosednjimi državami je precejšen: v Avstriji je neto dohodek za uvrstitev v višji srednji razred 4.568 evrov na mesec, na Hrvaškem 1.882 evrov, na Madžarskem pa 1.099 evrov. V praksi to pomeni, da mora državljan Slovenije, če želi spadati v višji srednji razred – živeti "udobno" –, na mesec zaslužiti 985 evrov več.

Ali par potrebuje dvakrat višji dohodek?

Par brez otrok ne potrebuje dvakrat višjega dohodka kot samska odrasla oseba. Ker si partnerja delita stroške, kot so najemnina in energenti, Eurostat predpostavlja, da potrebujeta 1,5-krat toliko sredstev.

Tako mora par v EU za doseganje omenjenega praga razpolagati s 4.301 evrom neto dohodka na mesec. Za par z dvema otrokoma, mlajšima od 14 let, se ta znesek poveča na 6.021 evrov.

V Sloveniji mora par brez otrok v tem primeru zaslužiti 3.828 evrov, par z dvema otrokoma, mlajšima od 14 let, pa 5.359 evrov na mesec.

Razmeroma udoben dohodek ne omogoča povsod enakega življenjskega standarda

Te razlike kažejo, da udobno življenje v različnih državah pomeni zelo različne stvari. Podatki, izraženi v standardih kupne moči, razkrivajo, kaj si lahko ljudje s takim razmeroma visokim dohodkom dejansko privoščijo v posamezni državi.

"Enak relativni dohodkovni položaj lahko v različnih državah omogoča zelo različen življenjski standard. Če nekdo v eni državi zasluži 150 odstotkov medianega dohodka, to še ne pomeni, da ima enako kupno moč kot nekdo, ki v drugi državi dosega enak delež mediane," je za Euronews Business povedal profesor Koen Caminada z univerze v Leidnu.

Pomembno je tudi premoženje

Königs poudarja, da dohodek razkriva le del celotne slike. Premoženjska neenakost, zlasti razlike v možnostih za lastništvo stanovanja ali hiše, je v številnih državah OECD – tudi Sloveniji – pereč problem.

"Nekateri ljudje lahko povsem dobro shajajo tudi z nizkimi dohodki, ker imajo lastno nepremičnino in morda živijo v kraju, kjer so cene nižje," je pojasnil.

Tudi Caminada je izpostavil pomen premoženja in prihrankov. Po njegovih besedah se lahko gospodinjstvo s skromnimi dohodki in lahko dostopnimi prihranki bolje spopade z nepričakovanim računom ali izgubo zaposlitve kot gospodinjstvo z višjimi dohodki, ki nima prihrankov in je močno zadolženo.

Kako opredeliti udobno življenje?

Caminada je poudaril, da bi moralo "udobno življenje" pomeniti več kot zgolj zmožnost plačevanja računov: "Gospodinjstvo bi si moralo biti sposobno privoščiti primerno stanovanje, hrano, energijo in prevoz, sodelovati v družabnem življenju, si privoščiti nekaj prostega časa in hkrati dajati denar na stran. Ključno pa je, da lahko pokrije nepričakovane izdatke ali premosti začasno izgubo dohodka, ne da bi se takoj znašlo v finančnih težavah."

Opozoril je, da niti 150 niti 200 odstotkov nacionalnega medianega dohodka ne predstavlja splošno uveljavljenega praga za udobno življenje. Poudaril je, da OECD-jeva razvrstitev dohodkovnih skupin opisuje relativni položaj gospodinjstva v porazdelitvi dohodkov, ne pa tega, ali njegov proračun dejansko zadostuje za pokrivanje življenjskih potreb.

Tudi dr. Markus M. Grabka z Nemškega inštituta za gospodarske raziskave (DIW Berlin) meni, da dohodek, višji od 150 odstotkov mediane, sam po sebi še ne zagotavlja finančne varnosti: "Dohodek, ki presega 150 odstotkov mediane, zagotavlja finančno varnost le, če ga spremlja tudi določena raven zasebnega premoženja," je povedal za Euronews Business.