V Avstriji deklica zaradi nenavadnega imena že več tednov brez rojstnega lista. Bi se to lahko zgodilo tudi pri nas?

Avstrijska starša Heidemarie D. (44) in Roland S. (36) že več tednov poskušata urediti dokumente za svojo novorojeno hčerko, a se je zapletlo pri njenem imenu. Matični urad v Salzburgu namreč zavrača vpis imena, ki sta ga izbrala, primer pa bi lahko končal celo na sodišču, poroča avstrijski časopis Heute.

Deklica se je rodila 24. septembra, starša pa sta jo želela poimenovati Rianeva Viktoria. Toda pristojni urad imena Rianeva ne želi potrditi, saj naj se v takšni obliki doslej še ne bi uporabljalo kot uradno osebno ime.

Uradniki so jima zato predlagali, naj deklico poimenujeta Ria-Neva, a starša na to ime ne pristajata. Prav tako ne želita zamenjati vrstnega reda imen v Viktoria Rianeva. Oče je pojasnil, da deklico kličejo Rivi, zato takšna različica zanju ne pride v poštev.

Za zavračanje predlaganega imena Ria-Neva pa imata še en razlog.

Kot je Roland pojasnil za Heute, naj bi ime Neva po navedbah jezikovnih ustanov izviralo iz srbskega oziroma hrvaškega jezika. "Nimamo takšnih korenin. Zato želimo ustvariti novo avstrijsko ime," je dejal.

Po pomoč sta se obrnila tudi na jezikoslovce

Ker matični urad vztraja pri svojem stališču, sta starša pomoč poiskala pri nemškem Društvu za nemški jezik (Gesellschaft für deutsche Sprache), ki sta ga zaprosila za strokovno mnenje o izbranem imenu. V odgovoru so pojasnili, da je Rianeva mogoče obravnavati kot osebno ime in da ni razloga, da se ne bi zapisovalo kot ena beseda. Ime naj bi namreč nastalo z združitvijo delov drugih, že uveljavljenih imen, zato bi ga bilo po njihovem mnenju mogoče vpisati v matični register.

Kljub pridobljenemu mnenju pa staršema težave še ni uspelo rešiti.

Brez rojstnega lista ne morejo urediti drugih dokumentov

Ker deklica še vedno nima rojstnega lista, imata starša težave tudi pri urejanju zdravstvenega zavarovanja, otroškega dodatka, prijave prebivališča in drugih dokumentov. Pomoč sta poiskala pri različnih institucijah, vendar za zdaj brez uspeha.

Bo o dekličinem imenu odločalo sodišče?

Po avstrijskih pravilih mora biti otrokovo ime prepoznavno kot osebno ime in ne sme škodovati otrokovim koristim. Pristojni organi lahko preverijo tudi, ali se ime že uporablja drugod po svetu. Ker pa matični urad imena Rianeva ne želi potrditi, bi lahko primer končal na sodišču. Starša sta se na pristojno sodišče že obrnila, vendar sta prejela odgovor, da za njuno zadevo ni pristojno.

Če starši v 40 dneh po rojstvu ne podajo ustrezne izjave o imenu, mora matični urad o tem obvestiti sodišče. Ob morebitni uradni zavrnitvi imena pa imajo starši pravico do pritožbe.

Bi se kaj podobnega lahko zgodilo pri nas?

V Sloveniji imajo starši pri izbiri otrokovega imena precej svobode.

Zakon o osebnem imenu (ZOI-1) določa, da morajo ime otroka prijaviti upravni enoti najpozneje v 30 dneh po rojstvu. Pri tem ni zahtevano, da bi se ime že uporabljalo, zato zgolj nenavadno ali redko ime praviloma ni razlog za zavrnitev. Če pa upravna enota presodi, da bi izbrano ime lahko škodovalo otrokovim koristim, mora starše na to opozoriti.

Če ga v 15 dneh ne spremenijo, otroka upravna enota vseeno vpiše z izbranim imenom, o primeru pa obvesti center za socialno delo. Do zapleta, kot se je zgodil avstrijski družini, se zato pri nas zgolj zaradi neobičajnega imena praviloma ne bi moglo priti.