V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin novembra na letni ravni zvišale za 4,6 odstotka, kar je najvišja stopnja inflacije po oktobru 2008. K rasti cen so največ prispevali dražji naftni derivati. Ta mesec so najhitrejšo rast cen zaznali v baltskih državah, v Litvi so se cene dvignile za 9,3 odstotka. V Nemčiji je bila novembrska inflacija šestodstotna.
Dražji naftni derivati so k novembrski letni inflaciji prispevali 1,8 odstotne točke. Kot je znano, se cene energentov višajo zaradi nizke osnove (lani so se zaradi epidemije cene energentov precej znižale) ter visokih cen nafte in zemeljskega plina na mednarodnih trgih. Rastejo tudi cene emisijskih kuponov.
Oktobra in novembra se je na primer zaradi rastočih cen plina in emisijskih kuponov izraziteje podražila toplotna energija.
K mesečni inflaciji so največ, po 0,2 odstotne točke, prispevali dražja pogonska goriva ter oblačila in obutev. Dizel je bil v mesečni primerjavi dražji za 4,8 odstotka, bencin pa za 3,8 odstotka. Oblačila in obutev so se novembra podražili za 2,6 odstotka.
Banka Slovenije: Rast cen se bo nadaljevala
Iz Banke Slovenije po objavi statističnih podatkov sporočajo, da se inflacija povečuje zaradi spleta enkratnih dejavnikov (takih, torej, ki naj bi sčasoma izzveneli).
Sami v sporočilu navajajo kazalnik rasti cen, merjen s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki omogoča primerjavo z drugimi evropskimi državami.
Ta kazalnik je novembra dosegel 4,9odstotno rasti, od tega so 2,8 odstotne točke prispevale višje cene energentov. “Njihova rast je posledica učinka nizke osnove
ter visokih cen nafte in zemeljskega plina na mednarodnih trgih, hkrati pa naraščajo tudi cene emisijskih kuponov,” sporočajo tudi iz centralne banke.
Dražje je tudi blago, ki je ob rasti uvoznih cen in cen pri proizvajalcih k medletni rasti prispevalo 1,3 odstotne točke. Osnovna inflacija, merjena brez energentov, hrane, alkohola in tobaka, je medtem dosegla 2,7 odstotkov.
“Pričakujemo, da bo inflacija pri višjih ravneh vztrajala tudi v naslednjih mesecih oziroma dokler se ne umirijo razmere v globalnih dobavnih verigah in na energetskih trgih,” so zapisali.
Divjanje cen poganjajo dražji energenti
Kljub 4,9-odstotni letni inflaciji Slovenija ostaja v sredini lestvice članic Evropske unije (EU) po tem kazalniku. Novembra so najvišjo letno inflacijo zaznali v baltskih državah: v Litvi 9,3 odstotka, v Estoniji 8,4 odstotka in v Latviji 7,4 odstotka.
Cene pospešek dobivajo tudi v Nemčiji (šest odstotkov), kjer je bila na primer oktobra letna inflacija 4,6 odstotka, septembra pa 4,1 odstotka.
V evrskem območju so se v zadnjem letu cene povečale za 4,9 odstotka. Podrobnejši podatki Eurostata kažejo, da so tudi v evrskem območju k rasti cen najbolj prispevale cene energentov, ki so se v tem času podražile za 27,4 odstotka. Ostale cene so se dvignile za zmernih 2,5 odstotka.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje