Eksplozija v vrhniškem proizvajalcu pirotehnike Hamexu je obudila spomin na maj 2017, ko je na drugi strani mesta – pri Sinji Gorici – gorel zbiralec nevarnih odpadkov Kemis. Občina, ki jo vodi Daniel Cukjati, vse od takrat poskuša doseči umik Kemisa iz naselja. "Če podjetje deluje po predpisih, zakonskih omejitvah, varnostnih normativih, ne vidimo težav, saj potrebujemo podjetja in delovna mesta. Težava pa je, kadar podjetje začne izrabljati zakonodajo, se izmika odgovornosti in zaradi večjega dobička črta minimalne standarde," pravi Cukjati.
Eksplozijo v podjetju Hamex, v kateri je en človek izgubil življenje, dva pa sta hudo poškodovana, so močno čutili tudi prebivalci Vrhnike in okoliških krajev.
Takoj po dogodku so bile na teren poslane enote civilne zaščite in izvedene meritve onesnaženosti zraka. V dveh urah po eksploziji je civilna zaščita sporočila izsledke prvih analiz mobilne enote ekološkega laboratorija (ELME), ki so kazale, da ni nevarnosti za okolje in prebivalce. V začetni stopnji je prišlo do povečanja vrednosti prašnih delcev v okolici, po eni uri pa je bila ta že pod mejno vrednostjo.
Podjetje je sicer, kot smo pisali, umaknjeno iz strnjenega naselja. Eksplozija je popolnoma uničila eno stavbo in poškodovala še drugo stavbo na lokaciji podjetja. Vzrok nesreče še ni znan. Na kraju eksplozije sta bili v petek tudi preiskovalna sodnica in državna tožilka.
Preberite še: Eksplozija na Vrhniki: oba poškodovana se v UKC Ljubljana borita za življenje
Spomin na Kemis
Dogodek je obudil spomin na maj 2017, ko je na drugi strani mesta – pri Sinji Gorici – gorel Kemis. Po požaru v skladišču podjetja, kjer so skladiščili goriva, odpadna olja, topila, zdravila in druge nevarne snovi, se je izkazalo, da nihče ne ve, kaj točno je gorelo, katere snovi so se sproščale v zrak, tla in v bližnji potok Tojnica. Uradne institucije so prve meritve in priporočila prebivalcem dajale šele dan po požaru, ko so tega sicer še vedno gasili.
Vrhničani so kasneje zahtevali zaprtje Kemisa in hkrati umik drugih nevarnih dejavnosti z Vrhnike. Omenjeni so bili Hamex, pa proizvajalec mineralnih gnojil Unichem ter še en zbiralec odpadkov Saubermacher, ki je kasneje zaprl vrhniško enoto. Občinski svet je dva tedna po požaru soglasno sprejel sklep, naj se Kemis preseli na drugo lokacijo izven občine Vrhnika.
Preberite še: Podjetje, kjer je eksplodiralo, organizator ognjemetov in dobavitelj policije
Strožji normativi in selitev
Občina, ki jo drugi mandat vodi Daniel Cukjati, vse od takrat poskuša doseči umik Kemisa iz naselja. “Če podjetje deluje po predpisih, zakonskih omejitvah, varnostnih normativih, ne vidimo težav, saj potrebujemo podjetja in delovna mesta. Težava pa je, ko podjetje začne izrabljati zakonodajo, se izmika odgovornosti in zaradi večjega dobička črta minimalne standarde,” nam je v petek, po še enem nesrečnem dogodku v podjetju v njegovi občini, povedal župan Cukjati. Kemis po njegovem mnenju “ne deluje ustrezno in ne dosega najboljših tehnoloških standardov”.
Občina tako vodi različne postopke pri inšpekcijah in soglasodajalcih, torej pristojnih ministrstvih, naj ji pomaga, je že večkrat pozvala tudi vlado. Lani se je občina pritožila v postopku spremembe okoljevarstvenega podjetja Kemisove naprave za predelavo nevarnih odpadkov. “Želimo, da se objekt obravnava po trenutni zakonodaji,” pravi Cukjati. “V času, ko je podjetje nastalo, je bila zakonodaja bolj ohlapna, nižji standardi, po 20 letih obstoja so direktive Evropske unije (EU) strožje, normativi višji. Želimo, da ministrstvo pri izdaji okoljevarstvenega dovoljenja to spremlja in dovoljenje posodablja.”
Kemis na primer v skladu s trenutno ureditvijo ne spada niti v segment manjšega tveganja za nesrečo, pove župan. “To je za nas nesprejemljivo. Če bi šli zdaj v preverbo, bi padel najmanj v kategorijo objektov z manjšim tveganjem, morda pa celo z večjim tveganjem, kjer pa so normativi precej strožji.”
Na občini želijo, da pristojno ministrstvo kot izdajatelj dovoljenj na novo preuči, ali Kemis spada pod določbe direktive Seveso III, ki med drugim določa ukrepe za preprečevanje večjih nesreč z nevarnimi snovmi. Obrati večjega tveganja na primer ne smejo biti v bližini naselja.
Med drugim gradbena inšpekcija proti podjetju vodi tudi postopek, ker naj bi objekt po požaru saniral brez ustreznih dovoljenj (že izdano odločbo inšpekcije je upravno sodišče razveljavilo). “Mi dokazujemo, da je bil objekt narejen po požaru in potrebuje novo gradbeno dovoljenje ter da bi bilo treba odpreti okoljevarstveno dovoljenje in izvesti presojo vplivov na okolje. Želimo, da preverijo tehnologijo in tudi lokacijo za to dejavnost,” pravi Cukjati.
Kemis kljubuje pozivom
V Kemisu, ki je v lasti Gorenja, na drugi strani ves čas poudarjajo, da na najvišji organizacijski ravni skrbijo za varnost, usposabljanje in opremljanje zaposlenih ter preventivno delovanje.
Kot pravijo, Kemis “ne le izpolnjuje, ampak tudi presega številne zakonodajne zahteve s področja varnosti, zlasti pa z vidika požarne varnosti”. V zadnjih petih letih so za požarno varnost namenili približno 1,5 milijona evrov, so zapisali v odzivu na lansko potezo občine, ko se je ta pritožila na njihovo vlogo za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja. V Kemisu menijo, da v tem postopku ni potrebno izvesti nove presoje vplivov na okolje, ki jo želi občina.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!