Slovenski BDP se je v tretjem četrtletju glede na drugo skrčil za 1,4 odstotka. Domača potrošnja se umirja, gospodarska klima se slabša, izvozna podjetja poročajo o zmanjševanju naročil iz tujine, kar se sicer v tretjem četrtletju še ni odražalo na dinamiki izvoza. Ekonomisti menijo, da se bo tudi Slovenija težko izognila recesiji, predvsem zato, ker proti recesiji počasi drsi njena pomembna trgovinska partnerica Nemčija. S sogovorniki analiziramo krvno sliko slovenskega gospodarstva in glavne dejavnike, od katerih je odvisno, po kako razburkanem morju bodo v prihodnjem letu plule naše ladje.
Slovenija se bo izognila recesiji, je nedavno napovedal premier Robert Golob. Evropska komisija nam v sveži jesenski napovedi za prihodnje leto napoveduje 0,8-odstotno rast. Julija nam je napovedovala enoodstotno rast.
V Bruslju pričakujejo, da se bo zasebna potrošnja Slovencev prihodnje leto zmanjšala zaradi inflacije, ki bo zarezala v realne dohodke, prav tako pa naj bi negotovost zmanjšala zasebno investicijsko aktivnost (javne investicije naj bi ostale visoke zaradi črpanja evropskih sredstev). Izvoz se bo po pričakovanju komisije kljub pričakovanemu zmanjšanju naročil nadalje povečeval.
Vse vidnejši znaki ohlajanja
A Statistični urad RS (SURS) je ta teden objavil, da se je slovenski BDP že v tretjem letošnjem četrtletju glede na drugo skrčil za 1,4 odstotka, medtem ko je še vedno za 3,4 odstotka večji kot v istem četrtletju lani. Razlog za četrtletni upad je predvsem v upočasnitvi rasti potrošnje gospodinjstev, ki po oceni Urada RS za makroekonomske analize (Umar) izhaja predvsem iz zmanjšanja zaupanja potrošnikov in tudi upada realnih dohodkov zaradi inflacije.
Gospodarska klima pri nas se slabša: med potrošniki se krepi pesimizem, industrija ob visokih cenah energentov in ostalih surovin ter težavah v dobavnih verigah zmanjšuje ocene o pričakovani proizvodnji in izvozu, ugotavlja Umar. Ta je nedavno objavil, da se je septembra zmanjšala proizvodnja v tehnološko manj zahtevnih industrijskih panogah in v energetsko intenzivnih panogah, kot so kovinska, papirna, tudi kemična industrija (na drugi strani na primer farmacevtska industrija raste).
NLB v medletnem poročilu med drugim zapiše, da podjetja zaradi podražitev in surovin vse več povprašujejo po posojilih za obratni kapital. Banka Slovenije ugotavlja, da dolg nefinančnih družb narašča.
Se bomo recesiji res izognili?
Ekonomist Bogomir Kovač meni, da je izjava predsednika vlade Goloba, da se bomo recesiji izognili, zelo ozko gledanje. “Mislim, da je ta napoved o nižji recesiji ali sploh o tem, da recesije pravzaprav ne bo, bolj politična floskula ali pa je recimo povezana z zelo ozkim gledanjem in interpretacijo sedanjih kriznih razmer, ki naj bi izhajale zgolj iz energetske krize. Energetska kriza je eno od neravnovesij, vendar rešitev samo tega področja – pa ga seveda ni mogoče razrešiti tako na hitro – preprosto ne more preprečiti padanja gospodarske rasti v Sloveniji, v Evropi in tudi širše na svetovni ravni,” meni.
Borut Živulovič/BOBO
Marko Pahor, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti, v prihodnjem letu Sloveniji napoveduje okoli 0,5-odstotni upad BDP. “Uradne napovedi Sloveniji za prihodnje leto še vedno napovedujejo rahlo pozitivno rast, a visoka odvisnost od nemškega trga, ki mu uradne napovedi že napovedujejo krčenje, verjetno pomeni, da bo Slovenija težko ohranila pozitivno rast.” Po mnenju Pahorja je recesija v EU, vključno s Slovenijo, praktično neizbežna, ostaja samo vprašanje, kako dolga in globoka bo.
Vodja analiz v NLB Skladih Domen Granda v prvi vrsti pričakuje upočasnitev rasti, a ga, kot pravi, ne bi presenetilo, če bi imeli v prvem ali drugem četrtletju krčenje BDP zaradi odvisnosti od evropskega gospodarstva.
Kljub negotovosti in tveganjem so si sogovorniki enotni, da recesija ne bi smela pretirano povečati brezposelnosti. “Glede na trenutno močno pomanjkanje delovne sile tudi blaga recesija ne bi smela povzročiti bistvenih pretresov na trgu dela. Brezposelnost se utegne rahlo povečati, a vsaj v prihodnjem letu ne dramatično,” meni Pahor.
Srdjan Živulović/BOBO
Prva misel večina zaposlenih ob napovedih o gospodarskem ohlajanju je verjetno, kaj bo z delovnimi mesti. “Glede na trenutno močno pomanjkanje delovne sile tudi blaga recesija ne bi smela povzročiti bistvenih pretresov na trgu dela. Brezposelnost se utegne rahlo povečati, a vsaj v prihodnjem letu ne dramatično,” meni ekonomist Marko Pahor.
Vsi sogovorniki pa opozarjajo, da je v našem makroekonomskem okolju trenutno relativno veliko neznank, ki lahko odločilno vplivajo na to, kako bomo živeli v prihodnje. V nadaljevanju naštevamo nekatere od teh.
1. Vojna ali mir v Ukrajini
Profesor z ljubljanske ekonomske fakultete Marko Pahor vojno v Ukrajini vidi kot največje tveganje. Strokovnjaki s področja obramboslovja so ta teden za N1 analizirali, ali smo po devetih mesecih bližje eskalaciji konflikta ali premirju in ocenili, da je do premirja še daleč. To pa je, kot pravi Pahor, slabo za celotno evropsko gospodarstvo. “Nadaljevanje konflikta v Ukrajini ali celo njegovo zaostrovanje lahko resno ogrozi evropska gospodarstva tudi v srednjeročnem obdobju in povzroči relativno zaostajanje EU za ostalim svetom, predvsem ZDA.”
Ekonomist Mojmir Mrak in Marko Voljč, nekdanji predsednik uprave NLB, ki je zdaj partner borznega trgovalnega podjetja OptimTrader, sta na dogodku tega podjetja ta teden izpostavila ekonomski vidik vojne v Ukrajini. Voljč je dejal, da po skoraj devetih mesecih vojne vidimo, da se je Putin kardinalno uštel, saj se mu je Ukrajina postavila po robu, seveda ob izkazani solidarnosti Zahoda, ki jo poganja predvsem demokratska administracija v Washingtonu. “A vprašanje je, koliko časa bo ta politična podpora še trajala, to pa vpliva tudi na finance. Ukrajina je revna država, njen BDP na prebivalca je četrtina poljskega, je revnejša od Romunije in Bolgarije. Ukrajina se obrambno lahko drži, vprašanje pa je, ali tudi finančno.”
Mrak je dejal, da po njegovem mnenju žal vojne še ne bo kmalu konec. “Rusi nafto z diskontom izvažajo v Indijo in na Kitajsko. Prihodki zadostujejo vsaj za financiranje vojne, zato na njihovi strani gospodarski razlogi vsaj na kratek rok ne bodo razlog za prekinitev vojne. Kar se tiče Ukrajine, je stvar bolj problematična, saj živi od pomoči Zahoda. Po izračunih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) potrebuje 4 milijarde dolarjev mesečno ali 50 milijard dolarjev letno samo za funkcioniranje države. To ne vključuje obrambnega proračuna. Vprašanje bo, kaj bo, če to pade na evropska pleča. V evropskem proračunu ni rezerv, iz katerih bi lahko to financirali. Verjetno bi bilo treba narediti nek nov instrument, prek katerega bi se nato EU zadolževala za ta namen. Mislim, da hude politične volje za to ni, a to bo hitro na mizi,” je dejal Mrak.
Valentyn Ogirenko/REUTERS
2. Energetska kriza
Pomemben vir negotovosti v Sloveniji in Evropi ostaja dogajanje na trgu energentov. Negotovost zmanjšuje nadpovprečno topla jesen in napolnjenost skladišč po EU. Ta so se začela prazniti ta ponedeljek, medtem ko so se v preteklih letih že okoli 20. oktobra. Medtem ko se zmanjšuje tveganje, da bi to zimo prišlo do motenj v oskrbi, cene ostajajo relativno visoke.
Plin za prvo četrtletje prihodnjega leta na avstrijskem plinskem vozlišču stane 120 evrov za megavatno uro, kar je šestkrat več od dolgoletnega povprečja. Elektrika za prvo četrletje prihodnjega leta pa na madžarski borzi Hudex trenutno stane okoli 340 evrov za megavatno uro, kar je sedemkrat več od dolgoletnega povprečja.
Petrol v nedavno objavljenem medletnem poročilu napoveduje, da je ob idealnih pogojih Evropa zmožna prebroditi zimo brez večjih težav, obstajajo pa številni dejavniki, ki lahko precej zaostrijo energetsko bilanco Evrope. Pri tem naštejejo nezmožnost oziroma slabo izvedbo varčevalnih ukrepov, mrzlo zimo, pomanjkanje dobav zemeljskega plina v EU zaradi povečanih svetovnih (predvsem azijskih) potreb po zemeljskem plinu, popolno izgubo ruskih dobav plina.
Kot je razumeti dosedanje podatke cehovskih združenj in trgovcev, velik delež slovenskih podjetij (od industrije do javnih podjetij, proizvajalcev daljinske toplote in tudi trgovcev z energenti) še zdaj nima zakupljenih energentov za prihodnje leto, vlada jih je ta teden pozvala, da naj sklenejo pogodbe za elektriko. Vodja analiz pri NLB Skladih Domen Granda meni, da problem energetske krize še ni rešen. “Dejanska situacija bo zelo odvisna od tega, kako se bo nadaljevala trenutna energetska kriza, jasno pa je, da je razpoloženje med evropskimi menedžerji slabo. Kljub toplemu oktobru v Evropi je trenutno po mojem mnenju delež podjetij, za katera so aktualne cene plina in elektrike previsoke, še vedno prevelik,” ocenjuje.
Profimedia
3. Nemčija kiha …
Marko Pahor kot glavni argument, zakaj ocenjuje, da bo Slovenija prihodnje leto v recesiji, omenja nemško ohlajanje. “Kazalnik indeksa nabavnih managerjev (PMI) se v Nemčiji in drugod spušča tudi pod 40 (vrednosti pod 50 napovedujejo krčenje gospodarstva). Glede na to lahko pričakujemo padce BDP celo od 3 do 5 odstotkov na letni ravni,” pravi Pahor. Tu omenimo, da Evropska komisija za prihodnje leto Nemčiji napoveduje 0,6-odstotni upad (napovedi za vse države v spodnji grafiki). V letošnjem tretjem četrtletju je ta po prvi oceni zrasel za 0,3 odstotka, a analitiki opozarjajo, da drugi kazalci kažejo na ohlajanje: proizvodnja v energetsko intenzivni industriji se je v zadnjem letu skrčila za 10 odstotkov, industrijska naročila so manjša, nakazuje se tudi obrat na trgu dela.
Tudi Mojmir Mrak je na že omenjenem dogodku trgovalnega podjetja Optimtrader dejal, da velja visoka stopnja soglasja analitikov, da je Nemčija že v recesiji. “Enotno je mnenje, da se bo nadaljevala v prvi polovici prihodnjega leta. Pri tem naj ne bi šlo za globlji upad, v drugi polovici leta pa bi se Nemčija lahko vrnila na pot rasti. Če bo tako, bo kar v redu. Se pa razmere hitro spreminjajo. Vojna, ki je ključen element, se iz dneva v dan spreminja.”
Z Voljčem sta se strinjala, da je energetska kriza in prekinitev prej močne navezave na ruske energente uvod v debato o spremembi gospodarskega modela Nemčije. Ta ima v primerjavi z ZDA ali Veliko Britanijo relativno velik delež industrije, energenti pa ne bodo več tako poceni, kot so bili. In to po mnenju Voljča v razmislek sili tudi naše izvoznike. “Slovenija je močno odvisna od nemškega gospodarstva. Če je šlo njihovi avtomobilski industriji dobro, je šlo tudi nam. V koronski krizi smo z malimi okretnimi podjetji pokazali fleksibilnost, zaradi katere smo začuda razmeroma dobro skozi prišli. Tudi zdaj se bomo morali prilagoditi,” je dejal.
Mrak je dejal, da se po epidemiji podjetja odločajo za krajšanje dobavnih verig in premik dobaviteljev bližje matični državi (tako imenovani nearshoring). Ta bo sicer sprožil tudi nov val inflacije, je dejal, a za Slovenijo je zaradi geografske bližine navezava na Nemčijo (znova) lahko priložnost.
4. Boj z inflacijo
Gospodarsko aktivnost prisilno zaustavlja tudi Evropska centralna banka (ECB), ki se z dvigovanjem ključnih obrestnih mer trudi ukrotiti skoraj 10-odstotno inflacijo v evrskem območju, pravi Bogomir Kovač. Višji stroški zadolževanja pa zmanjšujejo investicijski zagon podjetij in potrošnikov. Predsednica ECB Christine Lagarde je že ob oktobrskem dvigu napovedala nadaljnje dvige, dokler inflacije ne vrnejo na srednjeročni cilj, ki se giblje okoli dveh odstotkov.
Po mnenju Pahorja lahko recesijo ublaži ali skrajša to, da začnejo že sprejeti ukrepi ECB za boj proti inflaciji delovati hitro in jih ne bo treba zaostrovati. A zdi se, da smo še daleč od tega cilja: inflacija v evrskem območju naj bi letos znašala 8,5, prihodnje leto pa zmernejših, a še vedno (pre)visokih 6,1 odstotka. Pri nas je trenutno okoli 10 odstotkov, do konca leta se bo zaradi učinka osnove zmanjšala, a tudi prihodnje leto bo po oceni komisije visoka (6,5 odstotka). Tudi Pahor napoveduje, da bo v prihodnjem letu inflacija verjetno ostala med petimi in 10 odstotki.
“Medletna inflacija vztraja na visoki ravni in je vse širše osnovana,” ugotavlja Umar. Da je vse širše osnovana, pomeni, da se dvigi cen prelivajo v vse širši spekter izdelkov in storitev. Sogovorniki so si enotni, da bomo s povišano inflacijo živeli še nekaj časa. Mrak je dejal, da se v rasti osnovne inflacije (ta izključuje cene energentov in hrane) že odraža tudi dvigovanje plač. Na Banki Slovenije so na to zelo pozorni, saj lahko višje rasti plač sprožijo nov cikel inflacije in s tem tako imenovano plačno-inflacijsko spiralo.
5. Proračunska (ne)disciplina
V prihodnjem letu se bodo predvidoma znatno povečale tudi obremenitve proračuna zaradi energetske krize. Vlada napoveduje obsežnejše ukrepe pomoči za podjetja ter nadomestila za trgovce, ki zdaj nosijo strošek regulacije. Omejitev cen elektrike, plina in daljinskega ogrevanja za gospodinjstva in poslovne odjemalce ter tudi napovedana omejitev cen za določen segment industrije bosta namreč zanje preveliko breme. A kako bo potekala ‘razporeditev bremen’ med trgovci in državo, še ni znano (na ministrstvu za infrastrukturo nam na vprašanja o tem niso odgovorili).
Premier Golob je prejšnji teden ocenil, da bo energetska kriza letos proračun stala 400 milijonov evrov, prihodnje leto pa štiri milijarde evrov. Javni dolg bo rastel, meni Pahor. “Zaradi že sprejetih obljub o ukrepih za odpravljanje posledic draginje, pritiskih na javne blagajne (pokojninsko, zdravstveno), deloma tudi na plače javnega sektorja bo proračun v naslednjih nekaj letih izkazoval primanjkljaj, s tem pa se seveda javni dolg povečuje. Zaradi inflacije pa ni nujno, da bo nominalni delež dolga v nominalnem BDP naraščal.” Poudarja, da je za zajezitev inflacije nujno usklajeno delovanje fiskalnih in monetarnih oblasti. “Eno večjih tveganj, ki jih vidim, je, da ekonomske politike vodijo ekonomisti, ki v svoji karieri še niso videli dvomestne inflacije in se v boj z njo podajajo goli in bosi,” pravi ekonomist.
Mrak meni, da ni dobro, da se fiskalna pravila še vedno zamrznjena, čeprav je po njegovem mnenju jasno, da v dosedanji obliki niso več relevantna, med drugim zato, ker so dolgovi članic enostavno previsoki, da bi jih lahko izvajali. Pri tem je kritičen tudi do trenutne vlade. “Kar se tiče slovenskih javnih financ sem pred letom dni, še v času prejšnje vlade, dejal, da imamo finančni divji zahod, ampak zdaj se to nadaljuje,” je dejal. Spomnil je, da je bila Slovenija leta 2013 na robu bankrota, čeprav je javni dolg takrat dosegal le 45 odstotkov BDP, torej bistveno pod maastrichtskim kriterijem (60 odstotkov BDP) in današnjim nivojem (okoli 90 odstotkov BDP). Poudaril pa je, da je zakladnica opravila svoje delo in v času velike likvidnosti povečala odpornost slovenskega dolga.
