Spar Slovenija poleg dviga najnižjih plač, ki ga narekuje nedavno povečanje minimalne plače, s tem mesecem dviguje tudi vse ostale plače. Zaposleni bodo imeli v povprečju za 10 odstotkov višjo osnovno plačo. Kako se na dvig minimalne plače odzivajo drugi največji živilski trgovci?
Spar Slovenija, ki ima 4.500 zaposlenih, dviguje plače. Povod je zakonsko zvišanje minimalne plače, ki se je z letošnjim letom po odločitvi ministrstva za delo dvignila s 1.074,43 na 1.203,36 evra. To je okoli 878 evrov neto.
Tolikšna bo od zdaj tudi najnižja osnovna plača v Sparu. Trgovec pa obenem plače zvišuje tudi ostalim zaposlenim, in sicer v povprečju za 10 odstotkov. To je približno toliko kot je decembra znašala letna inflacija (10,3 odstotka). Kot pravijo v Sparu, so se za dvig plač odločili predvsem zaradi draginje, a tudi zato, da so ohranili plačna razmerja znotraj podjetja.
Mercator ne komentira
Ladi Rožič, generalni sekretar sindikata delavcev trgovine, nam je nedavno dejal, da v trgovini na drobno doplačilo do minimalne plače prejema kar 97 odstotkov zaposlenih. Ali in kako dvig minimalne plače vpliva na plače in plačna razmerja v podjetju, smo vprašali še Mercator, Tuš, Lidl in Hofer.
Iz Engrotuša so nam sporočili, da se stroški dela zvišujejo tako zaradi dviga minimalne plače kot tudi drugih zvišanj, ki so bila določena z novo panožno kolektivno pogodbo. S to se je med drugim povečala najnižja osnovna plača za vseh sedem tarifnih razredov, a je le sedmi razred nad trenutno minimalno plačo. Povečalo se je tudi povračilo stroškov za prehrano in prevoz. Strošek dela se zvišuje za 15 do 25 odstotkov.
Kot pravijo v trgovskem podjetju, jim največji izziv letos vseeno predstavljajo stroški energentov. “Za velika podjetja še vedno ni ustrezne rešitve in moramo elektriko plačevati po izjemno visokih cenah. Stroški energije bodo ob upoštevanju subvencij in 10-odstotnem znižanju porabe kar 60 odstotkov višji kot v letu 2021,” pravijo v Engrotušu.
Na vprašanje, ali bodo višje stroške nadomestili z optimizacijo na drugih področjih ali bodo zvišali svojo maržo (in s tem cene izdelkov na policah), so nam odgovorili, da optimizirajo poslovanje, znižujejo porabo energije in postavljajo sončne elektrarne, kjer je to mogoče. Skupaj z dobavitelji si prizadevajo, da ohranijo “čim bolj ugodno ponudbo za kupce, kar še posebej velja za osnovne izdelke”.
Iz Mercatorja so nam na drugi strani sporočili le, da poslovnih podatkov do objave poslovnega poročila ne bodo komentirali. Revidirano poročilo objavijo v začetku septembra.
Odgovore Lidla in Hoferja bomo objavili, ko jih dobimo.
Velike razlike v plačnih povprečjih
Mercator z osem tisoč zaposlenimi je imel konec leta 2020 po podatkih baze Gvin povprečno plačo 1.369,78 evra (novejših podatkov ni), Engrotuš konec leta 2021 1.377,65 evra, Spar 1.593,94 evra, Hofer 2.071,33 evra, Lidl pa 2.198,45 evra. Pri tem poudarimo, da gre za povprečje vseh redno zaposlenih, torej ne le prodajalcev.
Povprečna mesečna bruto plača v vseh dejavnostih je bila v letu 2021 1.969,59 evra.
Hofer in Lidl sta med redkimi delodajalci v Sloveniji, ki višino plače za prodajalce razkrivata tudi v oglasih za iskanje zaposlenih. V Hoferju prodajalci s 30-urnim delovnikom dobijo do 1.372,50 evra bruto mesečno (okoli 960 evrov neto). Lidl prodajalca začetnika plača 1.100 evrov bruto za 30 ur tedensko, z napredovanji se plača poveča na 1.250 evrov bruto (okrog 900 evrov neto).
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje