Po marčnem zadržanju izvajanja zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih je ustavno sodišče zdaj zakon razveljavilo. Zakon je določal, da se del bremena podražitev teh posojil preloži s kreditojemalcev na banke. Iz Združenja bank glede razveljavitve sporočajo, da gre za potrditev, da živimo v urejeni pravni državi, obenem pa so razočarani v Združenju frank, kjer odločitev ustavnega sodišča še preučujejo.
Kot so v danes objavljeni odločbi med drugim ugotovili ustavni sodniki, pogoji za retroaktivnost zakonskih določil namreč niso izpolnjeni.
Ustavno sodišče je izvajanje zakona za ureditev problematike zadržalo marca in s tem ugodilo predlogu devetih bank, ki so vložile pobudo za oceno ustavnosti zakona. Izvrševanje zakona bi po mnenju bank namreč prineslo nedoumljive škodljive posledice za prebivalce, gospodarstvo in državo.
Bančni sektor odločitve ustavnega sodišča, ki je razveljavilo zakon o ureditvi problematike posojil v švicarskih frankih, ne razume kot svoje zmage, ampak potrditev, da živimo v urejeni pravni državi, so v odzivu zapisali v Združenju bank Slovenije.
Problematika ni bila ustrezno naslovljena
Odločitev, da se zakon o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih, razveljavi je tako za bančni sektor, celotno gospodarstvo kot tudi za prebivalce “zelo pomembna, saj pritrjuje ugotovitvam stroke glede prave retroaktivnosti in na neki način predstavlja precedens, ker med ostalim v obrazložitvi jasno izpostavi, da gre za povratno učinkovanje zakona kot celote, in ne le za povratno učinkovanje njegovih posameznih določb”.
“Pomembno je tudi to, kot izhaja iz obrazložitve, da argumenti, ki jih je predlagatelj zakona navedel v zakonodajnem gradivu, ne morejo utemeljiti posebne javne koristi,” so v odzivu na danes objavljeno odločbo ustavnega sodišča zapisali v združenju.
Ustavno sodišče je z razveljavitvijo zakona o ureditvi problematike posojil v švicarskih frankih pritrdilo tudi stališčem Banke Slovenije, so v odzivu zapisali v centralni banki. Banka Slovenije razume, da so potrošniki v odnosih z bankami šibkejša stranka, a meni, da zakon problematike ni naslavljal na ustrezen način.
“Ker z odločitvijo ustavnega sodišča problematika kreditov v švicarskih frankih ostaja neurejena, si v Banki Slovenije skupaj z drugimi deležniki prizadevamo za vzpostavitev učinkovitih mehanizmov za naslovitev te problematike,” so še navedli.
Združenje frank: Nad odločitvijo sodišča smo razočarani
Nad odločitvijo ustavnega sodišča pa so razočarani pri Združenju frank. Kreditojemalci v švicarskih frankih smo nad odločitvijo ustavnega sodišča razočarani, saj se problema teh kreditov ne da rešiti brez posega za nazaj, so v odzivu na današnjo odločitev ustavnega sodišča za Večer povedali v združenju. Odločitev ustavnega sodišča še preučujejo.
“Razočarani smo še posebej zato, ker so podobni zakoni v drugih državah prestali ustavno presojo, pa tudi Evropsko sodišče za človekove pravice je pred dnevi razsodilo, da hrvaški zakon ni kršil pravic bank,” je za časnik povedal predsednik združenja Matjaž Sušnik.
V združenju menijo, da je bila zakonska rešitev za banke najcenejša in za kreditojemalce najhitrejša. Zavrnitev zakona pomeni tudi, da problem ostaja in da bo njegovo reševanje v prihodnje obremenjevalo sodni sistem.
“Po zadnji sodbi Sodišča EU in dveh odločbah ustavnega sodišča je jasno, da so te pogodbe nepoštene. Zato apeliramo na državo in sodstvo, da zagotovita pospešeno reševanje teh sporov ob upoštevanju prava EU in realno izvedljivemu pravnemu varstvu potrošnikov,” je še za Večer dodal Sušnik.
Zakon je zajel vseh 32 tisoč posojilojemalcev
Zakon o ureditvi problematike posojil v švicarskih frankih je po večletnih prizadevanjih Združenja frank začel veljati februarja in je prerazporedil valutna tveganja za posojila v švicarskih frankih (CHF), najeta med 28. junijem 2004 in 31. decembrom 2010, s tako imenovano valutno kapico. S tem naj bi se del bremena podražitev teh posojil, ki so se zgodile po intervenciji švicarske centralne banke leta 2015 in prekinitve vezave franka na evro, preložil s kreditojemalcev na banke.
Zakon je zajel vseh 32 tisoč posojilojemalcev v frankih iz tega obdobja, ne glede na status; tiste, ki posojilo še odplačujejo, tiste, ki so ga že odplačali, tiste, ki jim je banka odpovedala pogodbo in tudi tiste, katerih terjatev iz kreditne pogodbe je banka morda vmes odprodala. Banke pa bi morale morale v 60 dneh od uveljavitve zakona za vse kreditne pogodbe pripraviti predlog pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij v obliki aneksa k veljavni kreditni pogodbi v frankih oziroma v obliki nove pogodbe, če je pogodba že potekla. Poleg tega bi morale postaviti nov amortizacijski načrt in izračun preostanka dolga.
Banke so takoj po sprejemu zakona sporočile, da bodo na ustavno sodišče vložile zahtevo za ustavno presojo in zadržanje zakona. Ustavno sodišče je tako marca tudi dejansko zadržalo izvajanje zakona in s tem ugodilo predlogu bank.
Več o zakonu za ureditev problematike posojil v švicarskih frankih smo pisali v prispevku Prihaja zakon o frankih: bankam grozijo visoke kazni za “neizvedljive” naloge. Več o pobudi bank za začetek postopka za oceno ustavnosti pa smo pisali v prispevku Ustavni izziv zakona, ki bankam nalaga povračila posojilojemalcem v frankih.
Sedem glasov za, eden proti
Osrednje vprašanje ustavne presoje je bilo, ali je zakon v neskladju z ustavno prepovedjo povratne veljave pravnih aktov iz 155. člena ustave. Ta v drugem odstavku določa, da lahko zakon določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice.
Osrednja zakonska določba je bila po navedbah sodišča določba, ki je urejala valutno kapico (5. člen). Sodišče je med drugim ugotovilo, da je učinkovala povratno, njeno povratno učinkovanje pa je privedlo do povratnega učinkovanja celotnega zakona, “ki pomeni sistemsko prenovitev kreditnih pogodb, denominiranih v švicarskih frankih, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo zakona”.
Z razveljavitvijo samo 5. člena in določb, ki se nanj sklicujejo, bi v zakonu ostala le vsebina, ki sama zase ne bi imela nobenega smisla, pravi ustavno sodišče, zato gre za povratno učinkovanje zakona kot celote, in ne le za povratno učinkovanje posameznih določb zakona. “Navedeno pa pomeni, da merilo iz drugega odstavka 155. člena ustave ni izpolnjeno,” je presodilo ustavno sodišče. Zakon je z omenjeno valutno kapico valutno tveganje v primeru apreciacije švicarskega franka prenesel v breme kreditodajalcev, brez mehanizma valutne kapice pa bi to breme nosili kreditojemalci.
Ustavno sodišče je odločbo sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto, ki je dal tudi odklonilno ločeno mnenje. Sodnik Rajko Knez je dal pritrdilno ločeno mnenje. V zadevi je bil izločen sodnik Rok Čeferin.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje