Ustavno sodišče zavrglo zahtevi o preiskovalni komisiji o Gen-I

Ustavno sodišče je zavrglo zahtevi za oceno ustavnosti akta o odreditvi preiskovalne komisije o Gen-I. V obrazložitvi prve, ki jo je vložila skupina poslancev Svobode, so pojasnili, da je akt s koncem mandata prejšnjega DZ prenehal veljati. V obrazložitvi druge, ki jo je vložila preiskovalna komisija, pa, da ta ni zakonsko določen predlagatelj.

Oglaševanje

Če želite biti hitro in zanesljivo informirani ter spremljati koristne in zanimive vsebine, izberite N1 za svoj prednostni vir na Googlu .

Skupina 35 poslancev Gibanja Svoboda iz prejšnjega sklica DZ je zahtevo za oceno ustavnosti akta o odreditvi preiskovalne komisije o ugotavljanju domnevnih zlorab pri poslovanju podjetij Gen-I in Star Solar ter financiranju stranke Gibanje Svoboda vložila 10. aprila dopoldne, popoldne tega dne pa se je po marčnih volitvah konstituiral nov sklic državnega zbora. S tem pa je izpodbijani akt o odreditvi parlamentarne preiskave prenehal veljati, je v odločbi pojasnilo ustavno sodišče.

Vlagatelji so sicer v zahtevi za oceno ustavnosti med drugim zatrdili, da je akt neskladen z ustavo v delu, kjer ustava opredeljuje preiskavo o zadevah javnega pomena. Menijo tudi, da je bila opredelitev pojma nosilec javne funkcije v obdobju, za katerega je bila odrejena preiskovalna komisija, nedoločljiva in nejasna.

Ustavno sodišče je obenem zavrnilo predlog vlagateljev, naj začasno zadrži izvrševanje dela zakona o parlamentarni preiskavi. Obenem pa je napovedalo, da bo o delu zahteve, ki se nanaša na zakon in glede česar so izpolnjene procesne predpostavke, odločilo posebej.

Z novelo zakona o parlamentarni preiskavi, ki je bil na predlog predsednice DZ v prejšnjem sklicu Urške Klakočar Zupančič sprejet septembra 2024, je namreč DZ v zakon vnesel določbe glede možne zahteve, da ustavno sodišče odloči o skladnosti in zakonitosti odreditve parlamentarne preiskovalne komisije.

Ustavno sodišče: Komisija ni zakonsko določen predlagatelj

Obenem je ustavno sodišče zavrglo tudi zahtevo za oceno ustavnosti omenjenega zakona in akta o odreditvi parlamentarne preiskave, ki jo je s podobnimi argumenti kot skupina poslancev vložila preiskovalna komisija sama. Kot je ustavno sodišče pojasnilo v odločbi, parlamentarna preiskovalna komisija ni zakonsko določen predlagatelj postopka za oceno ustavnosti pred ustavnim sodiščem.

DZ je ustanovitev preiskovalne komisije o ugotavljanju domnevnih zlorab pri poslovanju podjetij Gen-I in Star Solar ter financiranju stranke Gibanje Svoboda odredil maja 2024 na zahtevo državnega sveta, prvopodpisani pod zahtevo pa je bil takratni svetnik Andrej Poglajen, ki je zdaj poslanec SDS.

Državni svet je zahtevo za odreditev preiskave podal zaradi sumov, da so nosilci javnih funkcij vplivali na odločitve največjega trgovca z elektriko v državi, družbe Gen-I, ki da so vodile v finančno izčrpavanje družbe, zlorabili svoj položaj, oškodovali državno premoženje ter izvajali političen pritisk na preiskavo kaznivih dejanj v zvezi s prevzemom in poslovanjem družbe Star Solar v lasti premierja Roberta Goloba in poslovanjem družbe Borzen.

Sumili so tudi, da je prišlo do nezakonitega financiranja politične stranke Gibanje Svoboda v kampanji za državnozborske volitve leta 2022.

Vendar pa preiskovalna komisija zaradi spora med takratno koalicijo, predvsem poslansko skupino Svoboda, in opozicijo - SDS in NSi - ter procesnih manevrov ni nikoli zares začela dela.