Umrljivost zaradi kožnega raka v Sloveniji med najvišjimi v Evropi

Na družbenem omrežju Reddit je pred kratkim zakrožil zemljevid, ki prikazuje število smrti zaradi kožnega raka (melanoma) v različnih državah.

Na zemljevidu sta Slovenija in sosednja Hrvaška obarvani z rdečo, ki kaže na visok delež prebivalcev, ki naj bi umrli zaradi melanoma. Število smrti je po podatkih z zemljevida med 3,5 in 4 na 100.000 prebivalcev, medtem ko jih je v večini drugih evropskih držav, z izjemno Norveške, manj.

Podatke smo preverili pri Onkološkem inštitutu, ki vodi slovenski register raka.

Pomen kakovostnih podatkov

Kot pravijo, v objavi na Redditu ni izvirnega vira prikazane grafike, zato metodologije in posledično verodostojnosti ne morejo komentirati. "Pri uporabi podatkov sta vedno potrebna razumevanje in pozornost na metodologijo, ki je uporabljena, še posebno, če želite primerjati podatke iz različnih virov," so izpostavili onkologi.

Kot poudarjajo, za ocenjevanje bremena raka med prebivalstvom uporabljamo več med seboj povezanih kazalnikov, ki skupaj dajejo celovito sliko. To so incidenca (število novih primerov na leto), prevalenca (število vseh živih bolnikov z rakom), umrljivost in preživetje bolnikov, so pojasnili na Onkološkem inštitutu.

Kakšni pa so pravi podatki o pogostosti kožnega raka pri nas?

Umrljivost v Sloveniji med najvišjimi v Evropi

Po uradnih podatkih Evropskega informacijskega sistema za raka (ECIS) imata Slovenija in Hrvaška najvišjo starostno standardizirano umrljivostno stopnjo med članicami EU. Če upoštevamo vse evropske države, je pred nami Norveška.

"Starostno standardizirana" stopnja pomeni, da je preračunana tako, kot da bi imele populacije vseh držav enako starostno strukturo. To je pomembno, ker je tveganje za raka pogosto večje pri starejših, če ima neka država več starejših prebivalcev, pa bi imela že zaradi tega lahko višjo umrljivost.

Spodnji graf prikazuje umrljivost za vse države, preračunane po isti metodologiji in istem evropskem standardu prebivalstva. Ocenjena starostno standardizirana umrljivostna stopnja v Sloveniji je 5,6 umrlih na 100.000 prebivalcev.

Umrljivost ne pomeni nujno slabšega obvladovanja raka

Kot poudarjajo onkologi, je umrljivost eden ključnih kazalnikov bremena bolezni, a jo je treba interpretirati v širšem kontekstu. Umrljivost sama po sebi ne pomeni nujno slabšega obvladovanja raka. "Število smrti zaradi določenega raka je vedno povezano z osnovnim številom zbolelih s tem rakom – več, ko imamo oseb, ki so zbolele zaradi določenega raka, večje je lahko število smrti zaradi tega raka," so pojasnili.

Kot pravijo, je višji delež smrti zaradi raka lahko tudi posledica tega, da ljudje ne umirajo več zgodaj zaradi drugih vzrokov, kot so srčno-žilne bolezni, temveč doživijo višjo starost, v kateri je rak pogostejši vzrok smrti. S podaljševanjem pričakovane življenjske dobe se bo zato v razvitih državah delež smrti zaradi raka praviloma povečeval.

"V zadnjih dveh desetletjih se je preživetje bolnikov s kožnim melanomom pomembno izboljšalo, kar je rezultat napredka v sodobnih pristopih zdravljenja, boljše dostopnosti do diagnostike in zdravljenja, zgodnejšega odkrivanja bolezni ter večje ozaveščenosti prebivalstva o pomenu ustrezne zaščite pred soncem," je poudarila strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana Janja Ocvirk. Ključna ukrepa za obvladovanje bolezni ostajata zgodnje odkrivanje in preventiva, je opozorila.

Bolj ustrezno merilo od umrljivosti je, pojasnjujejo onkologi, uspešnost preživetja bolnikov, v katerem se zrcalijo tako značilnosti bolnikov kot tudi organizacija, dostopnost, kakovost in učinkovitost sistema zdravstvenega varstva. Kožni melanom sicer sodi med rake z dobrim preživetjem. Čisto petletno preživetje bolnikov v Sloveniji je 92 odstotkov. To pomeni, da je med zbolelimi za melanomom po petih letih živih 92 odstotkov bolnikov.

Vse pogostejši

V Sloveniji je kožni melanom po pogostosti na šestem mestu med vsemi raki in predstavlja 5,5 odstotka vseh rakov. V obdobju 2020–2024 je za kožnim melanomom v povprečju letno zbolelo 814 oseb. Gre za enega izmed rakov, pri katerih incidenca (število primerov) v zadnjih desetletjih najbolj strmo narašča. V Sloveniji se je v zadnjih desetih letih groba incidenčna stopnja povečala za 6,2 odstotka na leto, starostno standardizirana pa za 5,2 odstotka na leto.

Danes med nami živi več kot 10.000 oseb, ki jim je bil kožni melanom diagnosticiran kadarkoli v preteklosti.

Ocenjena povprečna starostno standardizirana incidenčna stopnja za leto 2024 je bila v Evropi 21,9 zbolelih na 100.000 prebivalcev. Slovenija je z vrednostjo 31,3/100.000 precej nad evropskim povprečjem, podatke navaja Poročilo Kliničnega registra kožnega melanoma pri Registru raka.

V Evropski uniji (EU) je bila incidenca najvišja na Danskem in Švedskem (50,7/100.000 in 46,1/100.000).

Zakaj je primerov vse več?

Porast števila primerov melanoma v zadnjih nekaj letih je predvsem na račun primerov, ugotovljenih v najnižjem stadiju bolezni, ter melanomov in situ.

Najnižji stadij bolezni pomeni zgodnji stadij melanoma, ko je tumor še majhen in omejen na kožo. Melanom in situ PA pomeni, da so rakave celice prisotne samo v najbolj površinski plasti kože in se še niso razširile globlje. To je najzgodnejša oblika melanoma.

To povečanje onkologi pripisujejo tako večji ozaveščenosti ljudi glede zgodnjega odkrivanja kot tudi izboljšanemu poročanju, ki ga beleži Register raka. "Slovenija ima enega najstarejših populacijskih registrov raka v Evropi, Register raka RS, ki deluje na Onkološkem inštitutu, in velja za državo z visoko kakovostjo podatkov, kar pomeni, da so naši podatki zanesljivi, medtem ko lahko države z manj kakovostnimi podatki v primerjavah navidezno izkazujejo ugodnejše rezultate," so poudarili.

"Pomembno ob tem je izpostaviti, da rak, ki ga pri posamezniku odkrijemo danes, v veliki meri odraža izpostavljenosti in vedenjske vzorce iz preteklosti, ki so se skozi leta kopičili in vplivali na tveganje za njegov nastanek," pojasnjujejo na Onkološkem inštitutu.

Za koga je tveganje večje?

Ob današnjem evropskem dnevu boja proti kožnemu melanomu Onkološki inštitut in Nacionalno društvo bolnikov z melanomom opozarjata na pomen preventive in zgodnjega odkrivanja, ki lahko izboljšata izide zdravljenja.

Nastanek malignega melanoma kože je povezan tako z genetsko predispozicijo – večje tveganje imajo svetlopolti z velikim številom pigmentnih znamenj –, okoljsko izpostavljenostjo – bolj so ogroženi tisti, ki živijo v ekvatorialnem pasu ali pod ozonsko luknjo – in tveganim vedenjem, predvsem pogostimi sončnimi opeklinami.

Posebno pozornost je treba nameniti spremembam na koži.

Metoda ABCDE

Pri oceni sumljivih sprememb si pomagamo s kriteriji za oceno kožnega znamenja, v angleščini imenovanimi ABCDE. Če imamo znamenje, ki ustreza spodnjim opisom, je dobro čim prej obiskati zdravnika.

• A pomeni asimetrijo (asymmetry): os znamenja po dolžini in os po širini se razlikujeta;
• B označuje robove (borders): nepravilen rob, nazobčan, z izrastki;
• C pomeni barvo (colour): spreminjanje barve ali prisotnost več barv;
• D pomeni premer (diameter): večji od 6 milimetrov;
• E označuje evolucijo (evolution): spreminjanje in rast nad nivo kože ali v širino.

Ob vsakem sumu je pomembno, da se čim prej posvetujemo z zdravnikom. Pravočasno odkrivanje in zdravljenje kožnega melanoma sta ključnega pomena za uspešen izid zdravljenja.

To je v zadnjih letih pomembno napredovalo, možnosti preživetja bolnikov so se bistveno izboljšale. Največ pa lahko storimo sami, poudarjajo onkologi.