Ko se je nadzorni svet Luke Koper dva tedna nazaj seznanil s sporazumom o predčasnem prenehanju mandata predsednika uprave Boštjana Napasta, se mu je prvi nadzornik Mirko Bandelj zahvalil za – kot je navedel v pisni izjavi – "zelo uspešno vodenje družbe, saj je Luka Koper v času njegovega mandata dosegla rekordne poslovne rezultate". Ampak zakaj mora potem Napast, katerega delo v lanskem letu je tudi trenutni nadzorni svet ocenil kot odlično, oditi?
Predsednik uprave Luke Koper Boštjan Napast, ki je bil imenovan v času prejšnje vlade Janeza Janše, konec tega meseca odhaja s položaja. Čeprav je imel mandat do decembra 2026, se je z nadzorniki dogovoril za predčasno sporazumno prekinitev razmerja.
Odločitev je bila sprejeta v času rekordnih rezultatov. Luka je namreč lani ustvarila 313,5 milijona evrov prihodkov, 37 odstotkov več kot v letu pred tem, in 74,2 milijona evrov čistega dobička. Ta se je povečal za 133 odstotkov.
Nadzorni svet v prejšnji sestavi, ki ga je vodil Franci Matoz, je 2. februarja letos delo Napastove uprave v poslovnem letu 2022 ocenil z oceno odlično, novi nadzorniki pod vodstvom Bandlja pa so 18. maja na predlog kadrovske komisije nadzornega sveta potrdili to oceno in upravi dodelili najvišjo nagrado (spremenljivi del prejemkov), ki jo dopušča tako imenovani Lahovnikov zakon.
Za odgovor, zakaj torej menjava, smo prosili prvega nadzornika Mirka Bandlja, ki nam je dejal, da podjetje potrebuje nov investicijski zagon, podrobneje pa ni želel razlagati.
Nezadostne naložbe in tesen odnos z Matozem
Po besedah naših virov naj bi nadzornike zmotili dve stvari.
Kot prvo, Luka po oceni nadzornikov pod Napastom ni pripravila in izvajala dovolj naložbenih projektov. Napast naj bi se branil, da tudi predhodna uprava Dimitriija Zadela, zdaj vidnega člana vladajočega Gibanja Svoboda, ni pripravila nobenega projekta. V novi nadzorniški strukturi menijo, da je povečan naložbeni tempo med drugim pomemben, ker bo predvidoma do sredine leta 2026 stekel promet po drugem tiru in mora biti Luka pripravljena na povečan pretovor.
Pogled v letno poročilo pokaže, da so bile naložbe Luke lani 28 odstotkov pod načrti. V Luki so nam pojasnili, da je imelo pristanišče predvidena dva večja projekta, ureditev površin za skladiščenje vozil in gradnjo kamionskega terminala. A prišle so težave z dobavami zaradi vojne v Ukrajini ter rast cen energentov in surovin. Začetek gradnje kamionskega terminala se je dodatno zamaknil zaradi zamud pri pridobivanju zemljišč in potrebnih soglasij, potrebnih za pridobitev gradbenega dovoljenja. Kljub temu v Luki obljubljajo, da bosta oba projekta zaključena v predvidenem terminskem planu.
Lani bi morali začeti tudi z aktivnostmi za gradnjo skladišča za jeklene kolute, vendar je tudi tu po navedbah Luke dinamiko upočasnil dvig cen in posledično nevzdržna ekonomika. Trenutno pripravljajo razpisno dokumentacijo za izgradnjo in nabavo strojne opreme.
V odgovor na očitke, da naj bi bil to razlog za razhod s predsednikom uprave, pa v Luki poudarjajo, da je kadrovska komisija nadzornega sveta v majskem predlogu največje možne nagrade upravi za lanskoletno delo upoštevala tudi kriterij realizacije naložb.
Žiga Živulovič jr./ BOBO
Nekdanji prvi nadzornik Luke naj bi imel po besedah našega vira pomemben vpliv na odločanje uprave Boštjana Napasta.
Je Matoz le nadziral ali tudi kaj več?
Kot drugo, pa naj bi nadzornike zmotilo, ker naj bi imel Napast tesen odnos z nekdanjim prvim nadzornikom Francijem Matozom, sicer odvetnikom Janeza Janše, ki naj bi imel po besedah našega vira pisarno v Luki in naj bi (so)odločal o določenih operativnih zadevah. Matoz je bil z nadzorniškega položaja razrešen februarja letos.
V Luki Koper so nam potrdili, da je nadzorni svet na ustanovni seji v juliju 2021, ko je Matoz postal njegov predsednik, sprejel sklep o dodelitvi prostorov za njegovo delovanje. Namen je bil, da se zagotovi ustrezno rokovanje z gradivi in zaupnost informacij, vsebovanih v teh gradivih, so nam povedali v pristaniški družbi.
Na vprašanje, kako pogosto je Matoz uradoval iz te pisarne in ali drži, da naj bi (so)odločal o operativnih zadevah v Luki Koper, so nam v družbi dejali, da ima podatke o načinu in pogostosti uporabe sam Matoz, da pa je bila po vedenju uprave Luke Koper in strokovnih služb nadzornega sveta pisarna uporabljena izključno za namene delovanja nadzornega sveta. Dodali so, da je Matoz svojo funkcijo izvrševal “v okviru pristojnosti in odgovornosti, ki jih predsedniku nadzornega sveta dajeta zakon o gospodarskih družbah in statut Luke Koper”.
Tudi Matoz nam ni povedal, kako pogosto je delal iz luške pisarne. Pisno nam je sporočil, da se je njegov mandat zaključil, zato zadev ne komentira. Pripisal je le, da je nadzorni svet v času njegovega predsedovanja skupaj z upravo in zaposlenimi dosegel zgodovinske uspehe, na katere je ponosen.
Vir pa pravi, da je Matoz bdel nad dnevnimi odločitvami uprave. Zakaj, ni jasno, spomnimo pa, da SDS leta 2021 ni bila prav naklonjena imenovanju Napasta. Kot smo pisali takrat, naj bi mu v največji koalicijski stranki prejšnje vlade zamerili pogosto menjavanje političnih strank. Nekoč je namreč veljal za kader SDS, potem SD, leta 2021 pa je na vrh Luke Koper prišel kot izbranec NSi (takrat je bil minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec). Kasneje naj bi Matoz in Napast dobro sodelovala.
Ugibanja, ali se Napast seli v Mercator
Napast naj bi se v zadnjih mesecih poskušal obdržati na položaju z iskanjem podpore pri strankah vladajoče koalicije, predvsem SD. Tu naj bi mu poskušali pomagati, saj menijo, da je delal dobro, a to očitno ni bilo dovolj.
Zdaj bo Napasta začasno zamenjala dosedanja članica uprave Nevenka Kržan, ki je v Luko Koper prišla iz revizijske družbe KPMG. V luči skrbi o popuščanju naložbenega naboja v Luki je zanimivo, da je Kržan poleg tega položaja v zadnjem času sprejela še dve nadzorniški mesti, v Deželni banki Slovenije (DBS) in Pokojninski družbi A. Luko bo vodila vsaj nekaj mesecev, saj bo novi predsednik uprave, ki ga bodo iskali z razpisom, predvidoma izbran jeseni.
Nejasno pa je tudi, kje bo po 1. juliju karierno pot nadaljeval Napast. Sogovorniki iz politike in državnega gospodarstva pravijo, da gre za človeka z dobrimi povezavami v politiki in energetiki oziroma plinski panogi – tako doma kot v regiji. Prav poznanstvo s hrvaškim plinskim magnatom Pavaom Vujnovcem, ki je pomemben lastnik Fortenove, sproža ugibanja, ali bi lahko Napast postal novi šef Mercatorjam, ki se je nedavno razšel z generalnim direktorjem Tomislavom Ćizmićem. Po nekaterih informacijah pa bi lahko Napast dobil službo v katerem od podjetij blizu SD.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje