Vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor je pred prazničnim koncem tedna opozorilo javnost, da so razmere pri njih zelo alarmantne in so zaradi hitre rasti števila obolelih s covidom-19 na pragu najhujše krize. Direktor bolnišnice Anton Crnjac se boji, da se stvari lahko s povečanim prilivom bolnikov še poslabšajo.
Kot je direktor bolnišnice Anton Crnjac dejal v današnji izjavi medijem, smo res v fazi, ko morajo ljudje spoznati resnost razmer, tudi tisti negativno nastrojeni pa ugotoviti, da je konec kakršnihkoli drugih razmišljanj, kot je reševanje koronske krize.
“Treba je začeti razmišljati o sebi in svojem zdravju ter zdravju najbližjih in drugih bolnikov, ki zaradi zasedenosti bolnišnice ne pridejo do potrebnih zdravstvenih storitev za druge bolezni,” je dejal prvi mož UKC Maribor.
Ker so pred nami prazniki, je pozval k samoomejitvi množičnih druženj, noč čarovnic naj letos mine mirneje, čim manj množični naj bodo tudi obiski grobov. Ljudje naj po njegovem začnejo razmišljati, da opozorila stroke glede cepljenja proti covidu-19 in varnostnih ukrepov niso nekaj, kar bi govorili na pamet, pač pa imajo resne strokovne podlage.
Težave bolnikov se le kopičijo
Strokovni direktor Matjaž Vogrin je prav tako poudaril, da se število covidnih bolnikov zelo hitro povečuje, zato bodo v skladu v dogovorom na nacionalni ravni morali dodatno povečati zmogljivosti za te bolnike. Od danes morajo zagotavljati prostor za 60 akutnih bolnikov in 32 v intenzivni terapiji, od sredine naslednjega tedna pa za 70 akutnih ter 34 bolnikov v intenzivni negi.
“To za nas pomeni izjemen napor, saj kader in oprema, ki sta sicer namenjena obravnavi drugih bolnikov, ne morejo biti več uporabljeni tam, ampak jih potrebujejo za obravnavo covidnih bolnikov,” je dejal Vogrin. Po njegovih besedah je za več kot deset odstotkov zmanjšano delo na drugih oddelkih. Pri tem po njegovem mnenju najbolj trpijo bolniki, ki sicer lahko nekoliko počakajo, saj ne potrebujejo takojšnje hospitalizacije, a ker kriza traja že leto in pol, se njihove težave kopičijo.
Na kirurgiji ves čas normalno teče urgentna služba, prav tako nemoteno obravnavajo onkološke bolnike, medtem ko je kirurgija v tem trenutku na 70 odstotkih, ostali nenujni posegi pa že odpadajo. Podobno po Vogrinovih besedah velja tudi na drugih oddelkih.
Še naprej je ozko grlo intenzivna terapija, za katero imajo skupaj na voljo 59 postelj, od tega so jih 32 na novo dobili med epidemijo covida-19, a so morali oskrbo zagotoviti brez dodatnega kadra. Na covidnih oddelkih je trenutno približno 150 medicinskih sester in 40 zdravnikov.
Že več kot mesec dni več kot 100-odstotna zasedenost
Sicer pa je na intenzivnem oddelku povprečna starost bolnikov trenutno okoli 65 let, pri čemer je 15 do 20 odstotkov takih, ki so že bili cepljeni. Na akutnem oddelku je povprečna starost 69 let, med njimi pa je cepljenih približno 30 odstotkov. Najmlajši bolnik na intenzivni terapiji je danes star 43, na akutnem oddelku pa 36 let.
Predstojnica pljučnega oddelka Dušanka Vidovič je ob tem opozorila, da so že več kot mesec dni zasedeni več kot stoodstotno, predvsem na račun respiratornih okužb, ki niso povezane s covidom-19 in prav tako potrebujejo zdravljenje s kisikom. Ostali njihovi bolniki so onkološki, zato je manevrskega prostora za krčenje programov v pulmologiji zelo malo.
Po besedah predstojnika kardiološkega oddelka Husama Franja Najija so zaradi zaprtja infekcijskega oddelka, ki je v celoti namenjen covidnim bolnikom, z vsemi ostalimi v glavnem obremenili interno kliniko. Gre za 35 do 40 bolnikov, tako da je omenjena klinika povsem zasedena. Zaradi odpadanja nekaterih rednih programov v preteklih mesecih, ki jih tudi čez poletje niso uspeli v celoti pokrpati, imajo večji naval akutno obolelih internističnih bolnikov, kar še dodatno povečuje zasedenost, žal pa je zaradi tega večja tudi smrtnost, je še dodal Naji.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje