V Sloveniji za zdravljenje bolnikov s covidom-19 uporabljajo samo zdravila, za katera se je v randomiziranih kliničnih raziskavah dokazalo, da so učinkovita. V UKC Ljubljana ob tem opozarjajo na uporabo zdravil, za katere ni dovolj dokazov o njihovi varnosti in učinkovitosti, recimo ivermektina. Opevano egiptovsko študijo o njegovi učinkovitosti so umaknili.
Pri bolnikih, ki so okuženi s koronavirusom in ogroženi za težji potek bolezni, v Sloveniji pri zdravljenju zgodnjega poteka okužbe uporabljajo monoklonski protitelesi kasirivmab in imdevimab. S tem želijo preprečiti težji potek bolezni, so navedli na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Pri imunsko oslabljenih bolnikih, pri katerih je tvorba protiteles okrnjena, pa še vedno uporabljajo plazmo prebolevnikov.
Za zdravljenje pri bolnikih, ki potrebujejo kisik, uporabljajo protivirusno zdravilo remdesivir in kortikosteroide, so zapisali v največjem kliničnem centru v državi. Pri kritično bolnih pa poleg tega še tocilizumab, za katerega se je v spomladi objavljenih randomiziranih raziskavah izkazalo, da zmanjša potrebo po mehanski ventilaciji oziroma skrajša njeno trajanje.
Egiptovska študija o ivermektinu umaknjena
V UKC Ljubljana so se dotaknili tudi uporabe zloglasnega ivermektina. Pri nas ga ne uporabljamo, ker preprosto ni dovolj dokazov, da je učinkovit.
“Zelo opevana egiptovska študija, ki je trdila, da ivermektin zelo zmanjša smrtnost pri bolnikih s covidom-19, je bila nedavno umaknjena s preprint spletišča Research Square zaradi visokega suma, da gre za izmišljene podatke,” so zapisali.
Nedavno objavljen sistematični pregled raziskav, ki so preučevale učinek ivermektina pri bolnikih s covidom-19, ne daje dovolj dokazov za njegovo učinkovitost pri zdravljenju ali preprečevanju te bolezni. Njegovo uporabo zunaj kliničnih raziskav zato odsvetujejo.
Enakega mnenja je tudi ameriška Uprava za hrano in zdravila (FDA), o čemer smo že pisali. Zdravljenje zunaj kliničnih raziskav odsvetujeta tudi Evropska agencija za zdravila (Ema) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ter celo proizvajalec zdravila.
Zaradi tega so bile zdravstvene institucije deležne številnih napadov zagovornikov ivermektina, ki so jim pripisovali celo, da jih je farmacevtska industrija podkupila, so spomnili na infekcijski kliniki ljubljanskega kliničnega centra.
Leta 2020 je bilo podobno tudi glede zdravila hidroksiklorokin, za katerega se je v randomiziranih kliničnih raziskavah izkazala neučinkovitost pri zdravljenju bolnikov s covidom-19.
“Trenutno poteka precej kliničnih raziskav z ivermektinom pri covidu-19, nekatere so tudi dobre kvalitete, zato upamo, da bo kmalu znano, ali ima ivermektin mesto pri zdravljenju covida-19 ali ne,” so še zapisali.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!