Iz slovanske mitologije: Perun, Veles, Morana, Rusalka in Baba Jaga

Lug Velesa/YOUTUBE

O grški mitologiji vemo veliko, tudi rimska nam je precej poznana. Kdo pa so najbolj zanimivi liki slovanske mitologije?

Perun in Veles

Tudi slovanska poganska vera je imela vrhovnega boga – Peruna. Najbližja ekvivalenta iz drugih kultur bi bila Zevs iz Grčije in Thor iz nordijske mitologije, saj nebesom vladata kot bogova groma in strele. Njegova protiutež je v slovanski mitologiji Veles, bog, povezan z vodami. Perun je ognjevit ter živemu svetu vlada iz svoje trdnjave na vrhu najvišje veje svetovnega drevesa, Veles pa je bog, vezan na vodo, ki vlada iz korenin svetovnega drevesa. Je gospodar podzemlja in vlada kraljestvu mrtvih.

Po legendi je Perun lovil kačasto bitje, imenovano Veles. Ta ga uspe pretentati in pobegne tako, da se spreminja v različne živali. Perun naj bi se odločil Velesa pustiti živega in ga poslal v podzemlje, svet mrtvih, kamor sodi.

Morana, boginja smrti

Morana ni le boginja smrti, temveč tudi žetve, čarovništva in nočnih mor. To čarobno mitološko bitje je hči boginje pomladi Lade, ki predstavlja ljubezen, plodnost in lepoto. Njen oče je Svarog, boga ognja in kovaštva.

Ta zaščitnica podzemlja označuje konec fizičnega življenja za smrtnike na Zemlji, a njena smrt označuje tudi konec zime in simbolizira ponovno rojstvo pomladi, ki jo predstavlja boginja Lada.

Rusalka (vodna vila)

Vile naj bi bile lepa in idealizirana bitja, a v slovanski mitologiji je pogled nanje nekoliko drugačen. Tu so osupljiva, a demonizirana bitja, tako edinstvene lepote, da si jih smrtniki ne morejo predstavljati. Po navadi so upodobljene gole ali oblečene v prozorno srebrno obleko. Njihovi lasje so svilnati, zeleni in dolgi, spominjajo na vodno travo, glava pa je okronana s cvetličnim vencem iz rož in zelišč.

Vendar ima njihov videz visoko ceno za moške, ki želijo z njimi plesati. Legenda pravi, da je njihov očarljivi videz zvabil moške, ki so po plesu zgoreli ali pa so se preveč približali vodi in se utopili. V nekaterih drugih zgodbah se ta neverjetno lepa bitja lahko spremenijo v živali, kot so kače, volkovi, labodi, konji in sokoli.

Baba Jaga

Baba Jaga je morda najbolj znan mit, ki izhaja iz slovanske mitologije, ponekod na podeželju je še vedno sestavni del ljudskih pravljic. Je čudodelnica, za katero verjamejo, da ugrabi, skuha in poje svoje žrtve, običajno otroke. Najbližja primerjava z njeno osebnostjo bi bila čarovnica, in ker so njena domnevna primarna tarča otroci, so se zgodbe o Babi Jagi dolgo uporabljale kot starševsko orodje za strašenje nemirnih otrok. Ker naj bi živela v hiši globoko v gozdu, je bila zgodba pogosto uporabljena za odvračanje otrok od tega, da bi zatavali predaleč od doma.

Hiša Babe Jage je precej vznemirljiva, stoji na kolih iz piščančjih nog in se lahko premika sama. Čeprav je lik Babe Jage zelo grozen, še posebej za otroke in ga povezujejo z umori in kanibalizmom, ni povsem zlobna. Redkim srečnežem, ki se soočijo z njo, jo prelisičijo in si prislužijo njeno spoštovanje, bo z veseljem pomagala, piše punkufer.hr.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.