
Ko pomislite na vesolje, se vam pred očmi najbrž izrišejo spiralne galaksije, zvezde, barviti planeti in morda celo kakšen zelen vesoljček. Mnogi med nami odraščamo ob sanjarjenju o kozmosu in se sprašujemo, kaj vse skriva neskončno prostranstvo, le redki pa se kdaj vprašajo, kakšen vonj ima.
Vesolje ima svoj vonj. Pravzaprav jih ima več. Kozmos namreč ni sterilno ali prazno prostranstvo, temveč ogromna mešanica umirajočih zvezd, ki za seboj puščajo oblake saj, različnih plinov, sevanja in plazme, ki jih po vesolju z neverjetnimi hitrostmi raznašajo kometi.
To skupaj ustvarja nenavadno mešanico vonjav. Znanstveniki svoje domneve o tem, kako diši vesolje, večinoma opirajo na to, kako nekatere snovi iz vesolja dišijo tukaj na Zemlji. Vendar pa astronavti po vrnitvi iz vesolja skoraj vedno izpostavijo en prav poseben vonj, ki ga najizraziteje zaznajo na svojih skafandrih in opremi, piše Nova.rs.
Kako astronavti opisujejo vonj vesolja?
Po podatkih Nase astronavti najpogosteje opisujejo izrazit kovinski vonj, ki jih spominja na ozon, smodnik, zažgano meso ali celo na "sladkast dim, ki nastaja pri varjenju". Astronavt Alexander Gerst je nekoč na družbenih omrežjih zapisal: "Vesolje mi diši kot mešanica oreščkov in vonja po zaviranju mojega motocikla".
Številni astronavti trdijo, da se ta nenavadni vonj po sprehodih v odprtem vesolju zadrži na skafandrih in orodju. Zanimivo pa je, da so nekateri med njimi priznali, da jim je ta vonj celo prijeten.
Astronavt Don Pettit ga je opisal takole: "Ta vonj je težko opisati. Ni tako, da poskušate opisati okus hrane in rečete, da spominja na piščanca. Najbližje, kar lahko rečem, je, da je kovinski, a hkrati prijetno sladkast". Dodal je, da ga ta vonj spominja na obdobje študentskih let, ko je med poletji z varilnimi aparati delal pri popravilih težke mehanizacije. "Spominjal me je na sladkast dim pri varjenju. Tako diši vesolje," je zapisal.

Zakaj ima vesolje kovinski vonj?
Znanstveniki imajo več teorij, s katerimi poskušajo pojasniti, zakaj vonj vesolja spominja na nenavadno mešanico bencinske črpalke in žara.
Po besedah dr. Louisa Allamandole, nekdanjega direktorja Laboratorija za astrofiziko in astrokemijo pri Nasinem centru Ames, bi se eden od odgovorov lahko skrival v policikličnih aromatskih ogljikovodikih – snoveh, ki so izjemno razširjene po vsem vesolju.
Enake snovi lahko na Zemlji najdemo tudi v zažganem toastu, dimu iz izpušnih cevi, sajah ali pečenem mesu. Umirajoče zvezde sproščajo ogljik, ki tvori gosto sajasto snov, zelo podobno fosilnim gorivom. Prav ta sajavost lahko v vesolju obstane milijarde let in se med misijami verjetno oprime tudi opreme astronavtov.
Druga teorija vonj vesolja povezuje z ozonom, plinom, ki ima značilen kovinski vonj. Znanstveniki menijo, da ultravijolično sevanje v vesolju molekule kisika razcepi na posamezne atome, ti pa se nato oprimejo na vesoljske obleke. Ko se atomi znova povežejo s kisikom, nastane ozon oziroma O₃, piše Nova.rs.

Vonji po gnilih jajcih, mandljih in amonijaku
Evropska vesoljska agencija je leta 2014 med preletom sonde Rosetta mimo kometa Čurjumov–Gerasimenko zaznala vrsto kemičnih spojin z zelo različnimi vonji. Med njimi so bili:
- vodikov sulfid, znan po značilnem vonju po gnilih jajcih,
- vodikov cianid, strupen plin z rahlo sladkastim vonjem, ki spominja na mandlje,
- amonijak, katerega vonj spominja na urin,
- formaldehid z zelo ostrim in neprijetnim vonjem.
Po besedah dr. Allamandole te snovi najverjetneje nastajajo v ogromnih ledenih oblakih vesoljskega prahu, ki se oblikujejo skozi milijone let. Slikovito je opisal, da bi nekateri deli vesolja lahko dišali kot "zelo nenavadna slaščičarna", s kombinacijo ledu, amonijaka in ostrega vonja formaldehida, ki spominja na mrtvašnico.
V vesolju pa naj bi obstajali celo vonji malin in ruma
Znanstveniki so odkrili, da oblak prahu Sagittarius B2, ki se nahaja v središču Rimske ceste, vsebuje velike količine etil formata. To je spojina, ki je odgovorna za značilen okus in vonj malin.
Etil format nastane pri reakciji alkohola in kisline, njegov vonj pa spominja na rum. Zato nekateri znanstveniki menijo, da bi lahko posamezni deli naše galaksije dišali kot sadni rumov punč.
Seveda obstaja tudi težava. Isti oblak namreč vsebuje velike količine smrtonosnega propil cianida, zato bodo morebitne "vesoljske zabave" očitno morale še nekaj časa počakati.

Kako bi dišali planeti našega Osončja?
Čeprav nihče ne more z gotovostjo povedati, kako dišijo planeti, imajo znanstveniki o tem nekaj zanimivih domnev.
Venera in Uran bi zaradi prisotnosti žveplovega dioksida in vodikovega sulfida v atmosferi najverjetneje oddajala močan vonj po gnilih jajcih. Mars bi lahko zaradi ogljikovega dioksida, žvepla in sledov kislin dišal po suhem, prašnem in rahlo kislem puščavskem zraku.
Titan, največja Saturnova luna, vsebuje sledi benzena, zato bi njegov vonj morda spominjal na bencin. Jupiter pa bi zaradi amonijaka in fosforja verjetno oddajal nenavadno mešanico vonjev, podobnih česnu in nafti.
Se lahko vonj vesolja zazna na Zemlji?
Čeprav je vesolje fascinantno, se njegova mešanica ostrih in nenavadnih vonjev težko primerja z vonjem dežja, cvetja ali morja na Zemlji. A za tiste, ki bi radi vsaj približno vedeli, kako diši kozmos, obstaja zanimiva rešitev.
Nasa je leta 2008 angažirala kemika Steva Pearcea, da bi ustvaril parfum, s katerim bi astronavte pripravili na značilen vonj vesolja po vrnitvi z misij. Po večletnem razvoju in kampanji je parfum leta 2020 postal dostopen tudi javnosti pod imenom "Eau de Space" še piše Nova.rs.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje