Astronomi za Plutonom odkrili skrivnostni svet, ki je morda nov pritlikavi planet

V oddaljenem in temnem delu Osončja, onkraj Neptuna, se skriva množica ledenih svetov, o katerih vemo razmeroma malo.

Zdaj so astronomi s pomočjo novega observatorija Vera C. Rubin v Čilu odkrili še enega. Objekt z začasno oznako 2026 ED138 bi lahko bil eden največjih doslej odkritih prebivalcev Kuiperjevega pasu.

Kot poroča znanstveni portal ScienceAlert, astronomi ocenjujejo, da ima novoodkriti objekt premer med 600 in 1.500 kilometri.

Če bodo ocene potrjene, bi lahko šlo za šesti tako imenovani pritlikavi planet, ki bi se lahko po velikosti približal pritlikavima planetoma Makemake in Haumea.

Odkritje, ki je presenetilo celo astronome

Novo nebesno telo je 13. oktobra med pregledovanjem teleskopskih podatkov odkril astrofizik Matthew Holman iz Centra za astrofiziko Harvard & Smithsonian.

"Moj prvi odziv je bil navdušeno nejeverno presenečenje," je povedal v sporočilu za javnost observatorija Vera C. Rubin. "Takšni objekti so zelo redki, zato sem takoj začel preverjati, ali sem jaz ali računalniški program naredil kakšno napako."

Napake ni bilo. Raziskovalci so objekt prepoznali na 30 posnetkih, ki jih je teleskop pridobil med marcem in julijem letos.

Skrit je bil "tik pred nosom"

Še bolj presenetljivo pa je bilo naslednje odkritje: ko so astronomi pregledali starejše arhivske posnetke, so ugotovili, da je bil objekt fotografiran že februarja 2016. Našli so ga tudi na posnetkih iz poznejših let, vendar ga takrat nihče ni prepoznal.

Da objekta tako dolgo niso prepoznali, sta verjetno najbolj "kriva" dva razloga. Oba sta povezana z njegovim položajem, kot ga vidimo z Zemlje.

Prvi je njegova nenavadno nagnjena orbita, ki je za skoraj 25 stopinj odmaknjena od ravnine, v kateri kroži večina planetov.

Drugi pa v tem, da ED138 gledano z Zemlje leži blizu ravnine Mlečne ceste – gostem območju, ki ga napolnjujejo milijoni zvezd oziroma svetlih točk. Za večino teleskopov je bil ED138 le še ena med neštetimi točkami.

Observatorij Rubin pa celotno nebo južne poloble spremlja redno in neprekinjeno, pri čemer je opremljen tudi z zmogljivimi algoritmi, ki lahko presejejo milijone do milijarde svetlobnih točk in pri tem prepoznajo tiste, ki ustrezajo majhnim premikajočim se objektom. Prav to pa je ekipi omogočilo, da je ED138 opazila.

Spodnji videoposnetek prikazuje lokacijo ED318 na nebu, blizu ozvezdja Strelca, kjer ga je observatorij Vera C. Rubin med marcem in julijem prepoznal kot premikajoče se nebesno telo.

Za pot okoli Sonca potrebuje 281 let

Po podatkih Centra za male planete Mednarodne astronomske zveze objekt 2026 ED138 za en obhod okoli Sonca potrebuje približno 281 zemeljskih let.

Njegova oddaljenost od Sonca je ocenjena na približno 37 in 49 astronomskih enot. Ena astronomska enota je povprečna razdalja med Zemljo in Soncem, približno 150 milijonov kilometrov.

Poleg tega se je objekt na nebu nahajal pred gosto zvezdno kuliso Rimske ceste, zato ga je bilo težko razlikovati od številnih zvezd v ozadju.

Gre za nov pritlikavi planet?

Astronomi natančne velikosti in oblike ED138 ne poznajo, zato o njem govorijo kot o kandidatu za pritlikavi planet.

Da bi nebesno telo veljalo za pritlikavi planet, mora imeti med drugim dovolj veliko maso, da ga lastna gravitacija oblikuje v približno okroglo telo.

Velikost objekta so raziskovalci ocenili na podlagi njegove svetlosti in menijo, da ima premer med 600 in 1.500 kilometri (za primerjavo: Luna ima premer 3.475 kilometrov, Pluton pa 2.377 kilometrov).

Toda svetlost je odvisna tudi od tega, koliko sončne svetlobe odbija njegova površina. Manjši, zelo svetel ledeni objekt je lahko videti enako svetel kot precej večji, temnejši svet.

Za zanesljivejšo oceno bodo zato potrebna dodatna opazovanja, predvsem v infrardečem delu spektra.

"Če bo potrjeno, da gre za pritlikavi planet, se bo ED138 pridružil zelo majhni družini svetov," pravi Holman. "Rubin bo deset let znova in znova slikal celotno južno nebo, tako da so zdaj na dosegu roke vsi drugi, ki se skrivajo na mestih, ki so jih prejšnje raziskave preskočile."

Zdaj, ko je Rubin identificiral ED138, lahko znanstveniki po vsem svetu organizirajo nadaljnja opazovanja, da bi odkrili še več informacij o njegovi naravi, so zapisali v sporočilu za javnost pri observatoriju.

Napoved novih odkritij v neposredni vesoljski soseščini

Odkritje je pomembno tudi zato, ker nakazuje, koliko velikih nebesnih teles se morda še skriva v oddaljenih predelih Osončja.

Observatorij Vera C. Rubin ima največjo digitalno kamero, izdelano za astronomijo, in bo v prihodnjem desetletju večkrat pregledal velik del južnega neba. Tako bodo astronomi lažje zaznali šibke objekte, ki se počasi premikajo med zvezdami.

Raziskovalci pričakujejo, da bodo odkrili še na tisoče doslej neznanih teles. Njihove orbite in lastnosti bi lahko pomagale pojasniti nastanek Osončja ter zgodnje premikanje velikih planetov.

Morda pa se med njimi skriva tudi kakšen še večji svet. Odkritje 2026 ED138 namreč kaže, da tudi v naši neposredni kozmični soseščini še zdaleč nismo odkrili vsega.