Galaksija, ki preseneča astronome: "Tega ne bi smeli videti"

Raziskovalci so odkrili starodavno galaksijo, katere svetloba je uspela prebiti gosto kozmično "meglo" zgodnjega vesolja.

Raziskovalci so namreč zaznali visokoenergijsko ultravijolično svetlobo, ki uhaja iz galaksije MXDFz4.4, ki leži v tako imenovanem globokem vesolju.

Za to svetlobo pa so dolgo menili, da je na tako veliki razdalji ne bi smelo biti mogoče zaznati.

Do odkritja je prišlo skoraj po naključju.

Oktobra lani je Ilias Goovaerts, podoktorski raziskovalec na Znanstvenem inštitutu za vesoljski teleskop (STScI) v Baltimoru, pregledoval posnetke globokega vesolja, ki jih je naredil vesoljski teleskop Hubble, da bi preveril, ali je kdo na njih že iskal signale visokoenergijske ultravijolične svetlobe.

Sledi te svetlobe raziskovalci iščejo, ker menijo, da bi jim lahko pomagale odgovoriti na eno pomembnejših odprtih vprašanj sodobne astronomije – kdaj je vesolje postalo prozorno.

Zakaj je odkritje svetlobe z galaksije MXDFz4.4 tako pomembno?

Gre za galaksijo, katere svetloba je do Zemlje potovala približno 12,3 milijarde let. Zaradi širjenja vesolja pa je danes od nas oddaljena že okoli 25 milijard svetlobnih let.

To pomeni, da jo astronomi opazujejo takšno, kakršna je bila, ko je bilo vesolje staro približno 1,3 milijarde let in se je šele dobro rešilo kozmične meglice.

"Gre za najzgodnejše doslej potrjeno zaznavo takšne svetlobe. Galaksijo vidimo takšno, kakršna je bila približno 250 milijonov let po koncu velikega kozmičnega prehoda, imenovanega obdobje reionizacije," so raziskovalci zapisali v študiji, objavljeni 23. junija v znanstveni reviji The Astrophysical Journal.

Odkritje je presenetljivo zato, ker je svetloba iz galaksije prepotovala izjemno dolgo pot skozi medgalaktični prostor, čeprav so astronomi pričakovali, da bo večino takšne svetlobe med potjo absorbiral nevtralni vodik.

"Menili smo, da je to nemogoče," je za portal Live Science povedal Goovaerts, glavni avtor raziskave.

Kako je svetlobi uspelo, da se je prebila do nas?

Raziskovalci menijo, da so našli verjetno razlago, kako je svetlobi uspelo pobegniti iz galaksije.

Galaksija MXDFz4.4 je po velikosti približno stokrat manjša od naše Rimske ceste, vendar nove zvezde ustvarja približno desetkrat hitreje. Na zelo majhnem območju je zato skoncentrirano veliko število mladih in zelo masivnih zvezd.

Po besedah Goovaertsa tako intenzivno nastajanje zvezd v okoliškem plinu ustvarja nekakšne "prehode" oziroma kanale, skozi katere lahko visokoenergijska svetloba pobegne iz galaksije in nato nadaljuje pot skozi medgalaktični prostor.

Raziskovalci ocenjujejo, da iz galaksije uide od polovice pa vse do celotne količine nastalega ionizirajočega sevanja.

Galaksija MXDFz4.4 astronomom ponuja redek vpogled v obdobje, ko se je mlado vesolje šele začelo približevati današnji podobi.

Če bodo odkrili še več podobnih galaksij, bodo lahko bistveno bolje razumeli, kako so prve zvezde in galaksije pred več kot 13 milijardami let postopoma razpršile kozmično meglico ter vesolje spremenile v prozoren prostor, kakršnega poznamo danes.