Kako varne so tetovaže? Znanstveniki opozarjajo na neodgovorjena vprašanja

Ljudje si telo tetovirajo že tisočletja, bodisi iz duhovnih, kulturnih ali osebnih razlogov. Čeprav zgodovina razkriva veliko o kulturi tetoviranja, pa o vplivu tetovaž na zdravje še vedno vemo razmeroma malo.

Ko pigment vstopi v kožo, sproži imunski odziv. Črnilo sicer ostane v telesu, vendar ne vedno na istem mestu. Raziskave kažejo, da lahko delci pigmenta vstopijo v limfni sistem in se kopičijo v bezgavkah, piše portal Science Alert.

Bezgavke so eno ključnih središč imunskega sistema. V njih se nahajajo bele krvničke, skozi njih pa se filtrira limfna tekočina, ki iz telesa odstranjuje različne odpadne snovi. Med njimi so rakave celice, bakterije, virusi in tuje snovi, kot so barvila in črnila za tetoviranje.

To je nedavno na lastni koži izkusil raper Machine Gun Kelly (MGK), ki si je v zelo kratkem času dal narediti veliko črno tetovažo čez večji del trupa, tudi na predelu bezgavk pod pazduhami in okoli ramen. Povedal je, da je koža okoli tetovaže porumenela in da je zaradi posega hudo zbolel.

Tudi če pigment ne potuje po telesu, tetoviranje sproži odziv imunskega sistema. Pigment vstopi v dermis, srednjo plast kože, kjer ga telo prepozna kot tujek. Zato aktivira imunske celice, ki ga poskušajo odstraniti, vendar so delci pigmenta zanje preveliki. Prav zato so tetovaže trajne. Hkrati pa to pomeni, da imunski sistem vse življenje ostaja v stiku s tujkom, ki ga ne more odstraniti, navaja Science Alert.

Nevarna predvsem barvila

K trajnosti tetovaž prispeva tudi sestava sodobnih črnil, ki vsebujejo zapleteno mešanico kemikalij. Kot je za The Conversation pojasnila medicinska mikrobiologinja Manal Mohammed, je bilo veliko pigmentov, ki se uporabljajo danes, prvotno razvitih za industrijske namene, na primer za avtomobilske barve, plastiko ali tonerje za tiskalnike, ne pa za vbrizgavanje v človeško kožo.

Raziskovalci so v črnilih odkrili tudi sledove težkih kovin, kot so nikelj, kobalt, krom in v redkih primerih svinec. Pri nekaterih ljudeh lahko povzročijo alergijske reakcije in povečano občutljivost imunskega sistema, v večjih količinah pa so lahko tudi strupene.

Z alergijskimi reakcijami in kroničnim vnetjem so povezana predvsem barvila, zlasti rdeča, rumena in oranžna. "Rdeče črnilo je še posebej povezano z dolgotrajnim srbenjem, otekanjem in granulomi ... majhnimi vnetnimi vozlički, ki nastanejo, ko skuša imunski sistem omejiti snov, ki je ne more odstraniti," pojasnjuje Mohammed.

Alergijske reakcije in kronično vnetje, ki ju povzročajo barvila, so deloma posledica kovinskih soli in azo barvil. Slednji lahko ob dolgotrajni izpostavljenosti soncu ali med laserskim odstranjevanjem tetovaže razpadejo v aromatske amine, ki so rakotvorni in škodljivi za različne organe. Zlasti črnila lahko vsebujejo tudi policiklične aromatske ogljikovodike, ki jih najdemo v sajah, izpušnih plinih vozil in zažgani hrani, med katerimi so številni uvrščeni med rakotvorne snovi, piše Science Alert.

Za zdaj ni trdnih dokazov, da bi tetovaže pri ljudeh povzročale raka. Nekatere raziskave sicer kažejo na povečano tveganje za melanom, druge pa takšne povezave niso potrdile. Kot opozarja Mohammed, trenutni dokazi ne kažejo na splošno nevarnost, vse več raziskav pa odpira vprašanja o strupenosti črnil, njihovem vplivu na imunski sistem in dolgoročnih posledicah za zdravje.

Ker je industrija tetoviranja v številnih državah še vedno slabo regulirana, Mohammed poudarja, da je pomembno poznati možna tveganja in se za tetoviranje odločiti premišljeno.