Nagrade za raziskave, ki se jim ljudje “smejejo, potem pa se zamislijo” (VIDEO)

Ig Nobelova nagrada
Ig Nobelova nagrada za izum Stanfordskega stranišča/YOUTUBE (zjaem zaslona)

Že 33. so podelili Ig Nobelove nagrade za nenavadne znanstvene raziskave in ugotovitve. Med njimi tudi za stranišče, ki uporabnika prepozna po analnem odtisu.

Ali imamo ljudje enako število dlak v obeh nosnicah? Kako spolna aktivnost sardonov vpliva na mešanje oceanske vode in kroženje oceanskih tokov? To sta le dve od nenavadnih vprašanj, ki jih znanstveniki preučujejo popolnoma resno in za ugotovitve lahko prejmejo celo nagrade.

Prejšnji četrtek so tako znanstvenikom, ki so raziskovali in našli odgovore na zgoraj omenjeni vprašanji, podelili tako imenovane Ig Nobelove nagrade. Te nagrade nimajo nobene zveze z Nobelovimi nagradami, njihov namen pa je “slaviti nenavadno, spoštovati domiselno in spodbujati zanimanje ljudi za znanost, medicino in tehnologijo”, piše na uradni spletni strani Ig Nobelovih nagrad.

Letos so Ig Nobelove nagrade podelili že 33., podelitev pa je potekala virtualno. Dobitnikom so nagrade po Zoomu podelili Nobelovi nagrajenci. Vsak zmagovalec je prejel bankovec za 10 milijard zimbabvejskih dolarjev (ki ni več unovčljiv) in paket “Ig Pseudo Cola”. Podelitev so spremljali “kratke neoperne pesmi o vodi” in tradicionalno metanje letal iz papirja. Prejemniki nagrad so predstavljali 22 držav, iz Slovenije ni bilo nobenega nagrajenca.

Nagrada za kemijo in geologijo – zakaj geologi ližejo starodavne kamnine?

Geolog Jan Zalasiewicz je prejel nagrado za kemijo in geologijo za raziskavo, zakaj mnogi geologi radi ližejo kamenje. Zalasiewicz pravi, da to počnejo zato, ker lažje ugotovijo, za katero kamnino gre, če je ta mokra. Raziskovalec je ta znanstveni pristop prikazal tako, da je med zahvalnim govorom lizal 400 milijonov let star okamnel trilobit.

Nagrada za literaturo – pojav jamais vu

Nagrado za literaturo je prejela ekipa raziskovalcev, ki so jim izrekli “čestitke in čestitke in čestitke in čestitke in čestitke” za njihovo raziskavo pojava, imenovanega jamais vu (o tem psihološkem pojavu smo pisali tudi mi), občutje, ko se nam znana stvar nenadoma zazdi neznana. Raziskovalci so ugotovili, da sta približno dve tretjini ljudi poročali, da se počutita “nenavadno”, če približno 30-krat ponovita isto besedo.

Nagrada za strojništvo – oživitev mrtvih pajkov

Ekipa z univerze Rice v Teksasu je prejela nagrado za strojništvo za ponovno oživljanje mrtvih pajkov, ki jih nato uporabijo kot mehansko prijemalno orodje, s katerim lahko dvignejo predmete, težke do 130 odstotkov pajkove teže.

Nagrada za medicino – koliko dlak imamo v nosnicah

Zmagovalna ekipa je s preiskavo trupel ugotovila, da je v levi nosnici povprečnega človeka 120 nosnih dlak in 112 v desni. Njihovo delo bo pomagalo poiskati odgovore, kako pomanjkanje dlak v nosu deluje na imunski sistem ljudi z alopecijo, stanjem, ki povzroča izpadanje las.

Med nagradami tudi stranišče, ki uporabnika prepozna po “analnem odtisu”

Na slovesnosti so podelili nagrade še v drugih kategorijah. Raziskava možganske aktivnosti, ko človek govori vzvratno, je prejela Ig Nobelovo nagrado za komunikacije, nagrado za javno zdravje pa je prejel urolog Seung Min Park, ki je izumil stanfordsko stranišče, napravo, ki analizira iztrebke in uporabnike prepozna po njihovem “analnem odtisu”, ki je menda tako edinstven kot prstni odtis.

Japonska znanstvenika Homej Mijašita in Hiromi Nakamura sta prejela nagrado za prehrano za raziskavo, kako lahko na zaznavanje okusa vpliva, če jezik stimuliramo z električnim tokom. Ugotovila sta, da je “elektrifikacija jezika” pri uporabnikih povečala zaznavanje slanosti.

Ameriški psihologi Stanley Milgram, Leonard Bickman in Lawrence Berkowitz so prejeli nagrado za psihologijo za raziskavo, ali ljudje v množici pogledajo navzgor, če vidijo to početi druge. Nagrado za izobraževanje pa so prejeli avtorji raziskave, kako zdolgočasenost učiteljev vpliva na občutek dolgočasja pri učencih v učilnicah.

Na koncu so podelili še nagrado za fiziko, ki jo je prejela ekipa za raziskovanje – kako spolna aktivnost sardonov vpliva na mešanje oceanske vode in globalno kroženje oceanskih tokov.

Raziskovalci se bodo imeli priložnost srečati na spremljevalnem dogodku Ig Nobel Face-to-Face v Cambridgeu v Massachusettsu novembra. Pričakujejo še več neopernih pesmi in papirnatih letal.