Možgani ljudi, ki redno dremajo, so večji za 15 kubičnih centimetrov od možganov tistih, ki tega ne počnejo, je pokazala študija.
Reden popoldanski dremež je koristen za možgane, saj pomaga, da ohranijo svoj volumen, kažejo ugotovitve raziskovalcev z univerze University College London. Študija je pokazala, da so možgani ljudi, ki redno dremajo, večji za 15 kubičnih centimetrov od tistih, ki tega ne počnejo ali pa redko počnejo. Možgani “dremalcev” se povprečno starajo tri do šest let počasneje, ugotovitve povzema BBC.
Kako so raziskovalci to odkrili? Prejšnje študije so pokazale, da na to, ali spadamo med “zaspance” ali “aktivneže” vpliva genetika. Doslej so odkrili 97 delčkov naše DNK, ki povečajo predispozicije, da bo oseba s takšnim genomom pristala med “zaspanci”. Tako je skupina vzela podatke 35.000 ljudi, starih od 40 do 69 let, ki so sodelovali v projektu UK Biobank (podjetje, ki zbira genetski in drugi biološki material prostovoljcev, državljanov ZK) in primerjala možganske volumne “dremačev” in “nedremačev”. Rezultati, objavljeni v reviji Sleep Health, so pokazali, da znaša razlika med volumnom možganov obeh skupin kar 15 kubičnih centimetrov v korist tistih, ki pogosto dremajo, to pa ustreza 2,6 do 6,5 leta staranja. Poprečna prostornina možganov ljudi, ki so sodelovali v študiji, je bila približno 1.480 kubičnih centimetrov. 15 kubičnih centimetrov tako predstavlja približno odstotek poprečnega volumna.
Kljub nepopolnosti je raziskava koristna
Treba pa je povedati, da študija temelji samo na podatkih belih Britancev, kako dolgo pa naj bi trajal koristen dremež, pa ni jasno, piše britanski Guardian.
Prav tako ni jasno, ali bi enake koristi popoldanskega dremeža lahko opazili tudi pri ljudeh, ki niso genetsko nagnjeni k njemu. Profesorica Tara Spires-Jones, predsednica britanskega združenja za nevroznanost in vodja skupine britanskega Inštituta za raziskavo demence, je študijo pozdravila, čeprav je dejala, da ima določene omejitve. Opozorila je, da dremalne navade udeležencev v raziskavi, o katerih so poročali sami, morda niso povsem točne. “Študija pa je pomembna, ker dopolnjuje podatke, ki kažejo, da je spanje pomembno za zdravje možganov,” je dejala. Medtem ko so prejšnje raziskave nakazovale, da bi lahko bil dolg dremež eden zgodnjih simptomov Alzheimerjeve bolezni, je neka druga raziskava pokazala, da lahko kratek odmerek dnevnega dremeža pri ljudeh izboljša sposobnost učenja, še piše britanski Guardian.
Raziskovalci v omenjeni raziskavi niso neposredno preučevali dremeža, vendar raziskave kažejo, da naj bi bil koristen dremež krajši od pol ure, piše BBC.
Vse N1ajboljše! Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
