Skorajda prazno morje na plaži blizu Aten v Grčiji (Foto: PROFIMEDIA)
Po napovedih turističnih strokovnjakov lahko zaradi hude vročine v višku turistične sezone v naslednjih letih pričakujemo premik od sredozemskih destinacij v bolj severne države. O tem, ali bomo tem trendom sledili tudi Slovenci in kaj bi se moralo zgoditi, da bi nam ljubo hrvaško obalo zamenjali za katero drugo državo, je za N1 spregovoril dr. Emil Juvan s fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem.
Bodo težave, ki jih vse pogosteje povzroča velika vročina, spremenile potovalne navade in turiste pregnale s priljubljenih počitniških lokacij? Bodo v višku sezone Sredozemlje sčasoma zamenjali za bolj severne ali alpske destinacije?
Sredozemlje zaradi višjih temperatur postaja manj privlačno za turiste
Ponekod trendi to že nakazujejo. Vse višje poletne temperature v predvsem južni Evropi bi lahko trajno spremenile navade turistov. Vedno več jih bo v želji, da se izognejo ekstremni vročini, izbiralo destinacije s hladnejšo klimo ali se na dopust odpravilo spomladi in pozimi, napovedi strokovnjakov za turizem povzema Reuters.
Z njimi se strinja tudi dr. Emil Juvan, raziskovalec in izredni profesor s fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem. Sodeč po študijah, ki jih navaja, Sredozemlje zaradi višjih temperatur namreč res postaja manj privlačno za turiste iz Evrope, tudi Slovence. “Predvideva se, da bo do leta 2050 upadlo število počitnic oziroma prihodov na jadranske destinacije,” je povedal za N1. Pri tem je izpostavil Italijo, Turčijo in Španijo, a opozoril, da gre za projekcije, ki pa se v turizmu redko zgodijo popolnoma v skladu z napovedmi. Turizem je namreč odvisen od razvoja ponudbe in vedenja turistov, prav slednji pa so zelo prilagodljivi – tudi ko gre za vremenske razmere.
Turistke na plaži v italijanskem Palermu (Foto: PROFIMEDIA)
Po podatkih Evropske potovalne komisije (ETC) je število turistov, ki letošnjo poletno sezono, torej med junijem in novembrom, načrtujejo pot v sredozemske države, v primerjavi z lani že upadlo za približno desetino. A to je po oceni Juvana sicer bolj kot z visokimi temperaturami posledica višjih cen in boljši pripravljenosti drugih turističnih destinacij na goste.
Ob upadu obiska vročih destinacij projekcije obenem napovedujejo tudi, da naj bi srednja in severna Evropa postali bolj primerni za turiste – a le, če bodo znale dobro prilagoditi svojo ponudbo, je poudaril Juvan.
Prilagoditi se bodo morale tako “hladne” kot “vroče” destinacije
“Severna Evropa lahko ima nižjo temperaturo, ki bo bolj primerna, ampak če ne bodo oblikovali dobre turistične ponudbe, turist tja pač ne bo šel,” je bil jasen Juvan, a dodal, da se tako na Mediteranu kot v severni Evropi na napovedane spremembe potovalnih navad že pripravljajo.
Kot dober primer prilagajanja ponudbe potrebam turistov je izpostavil slovenske alpske destinacije. Ker tam pozimi večinoma ni snega, ki bi omogočal smučarski oddih, so ponudbo prilagodile poletnim gostom. Tako poleti beležijo več turistov kot pozimi predvsem zaradi svoje ponudbe, prilagojene turistu poleti. Nudijo številna pohodniška in kolesarska doživetja, gostje pa se lahko namesto v morju kopajo v hotelskih bazenih in kopališčih ob jezerih. “To so neke alternative, ki se bodo na dolgi rok lahko kosale tudi z morjem,” je dejal Juvan.
Rešitve glede podnebnih sprememb bodo po njegovem mnenju morale iskati tudi sredozemske države, če bodo želele zadržati kar najvišje število gostov. Podnebne spremembe imajo lahko poleg visokih temperatur tudi druge negativne posledice za turizem in slednje bolj kot sama temperatura negativno vplivajo na prihode turistov. Pride lahko tudi, tako Juvan, do denimo slabše biodiverzitete in torej manj privlačnih naravnih znamenitosti, zaradi potreb po ohlajevanju pa se dvignejo cene gradnje nastanitvenih obratov in izvajanja storitev.
Kakšna je idealna temperatura na počitnicah?
Turisti, ki obiskujejo visokogorske destinacije v Alpah, pravijo, da je idealna poletna temperatura med 21 in 25 stopinjami Celzija. Temperature pod 15 in nad 30 stopinj Celzija so zanje nesprejemljive. Ob morju so turisti pripravljeni tolerirati višje temperature. Vendar se takšne preference med turisti razlikujejo. Tako so starejši bolj občutljivi na vročino, športno aktivni turisti bolj tolerirajo nizke temperature, družine z otroki pa imajo raje višje temperature.
Ob tem je Juvan sicer opozoril, da so podatki omejeni, saj temperature ali vremenske razmere niso pogost koncept preučevanja turizma. Napovedi odvisnosti turističnega povpraševanja od vremenskih pogojev pomembno omejuje tudi dejstvo, da temeljijo na izpovedih turistov, ki se pogosto razlikujejo od realnih razmer – turist namreč sprejema kompromise.
Kaj pa Slovenci?
Slovenci vedno raje potujemo v severne in alpske kraje. V dolini Jezersko, ki je v Sloveniji med najbolj priljubljenimi alpskimi destinacijami, se v viških poletne sezone obisk vsako leto povečuje za deset do 15 odstotkov – med drugim tudi zaradi oddiha od poletne vročine. Kot so za N1 povedali na občini Jezersko, je hladnejša klima vzrok za obisk predvsem dnevnih obiskovalcev iz nižjih delov Gorenjske, osrednje Slovenije in avstrijske Koroške. Dodali so, da poleg ugodne klime obiskovalci sicer prihajajo predvsem zaradi gorske narave in z njo povezanih aktivnosti.
Povpraševanje po potovanjih v severne države, kot so Skandinavija, Velika Britanija, Irska, Islandija ter sveže atlantske otoke, kot so Azori, Madeira in Kanarski otoki, je sicer v agenciji Oskar res večje, a razlog za to po njihovem mnenju ni tamkajšnje podnebje. Porast povpraševanja pripisujejo tamkajšnjim naravnim znamenitostim, večji varnosti evropskih držav v primerjavi z neevropskimi ter večji priljubljenosti potovanj med Slovenci na splošno.
V turistični agenciji Relax ne opažajo, da bi vročina in vreme vplivala na odločitve o počitnicah Slovencev v glavni poletni sezoni. “Sicer opažamo porast gostov, ki počitnikujejo v bolj severnih in alpskih destinacijah, vendar pa ne na račun ‘klasičnih’ poletnih počitniških destinacij na Jadranu,” so na Relaxu povedali za N1. Tudi na Jezerskem menijo, da gre bolj za kombiniranje morskih in gorskih počitnic kot pa nadomeščanje enih z drugimi.
Ljubezenska zgodba Slovencev in hrvaške obale bo še trajala
Slovenci še vedno daleč najraje potujemo na Hrvaško. Po podatkih Sursa so potovanja na Hrvaško lani predstavljale 60 odstotkov vseh potovanj Slovencev v tujino. Sledile so Italija (9 odstotkov), Bosna in Hercegovina (9 odstotkov) ter Avstrija (4 odstotke). Kaj je vzrok neločljivi povezanosti Slovencev s Hrvaško obalo?
Kot je pojasnil Juvan, sta za slovensko navezanost na hrvaško obalo ključna dva dejavnika: morje in bližina. Turisti praviloma namreč masovno obiskujemo sosednje oziroma bližnje države. V tednu dni počitnic imajo gostje na Hrvaškem enostavno šest nočitev, na primerljivih destinacijah, ki so dlje, denimo Egipt, Turčija, Španija, pa bolj verjetno pet, ker je čas potovanja daljši. Veliko bliže je denimo Avstrija, a je zopet manj priljubljena, ker nima morja, meni Juvan. “In tukaj je Hrvaška nekaj, kar nam je blizu in ima morje.”
Kaj bi se moralo spremeniti, da bi Slovenci namesto na Hrvaškem množično začeli dopustovati drugje? Edini potencialni dejavnik, ki ga vidi Juvan, je, da bi Hrvati cene dvignili nad nek za Slovence sprejemljiv prag, ki ga kljub vedno višjim cenam na Hrvaškem očitno še nismo dosegli. Za to, da bi Slovenci množično začeli iskati alternative Hrvaški, bi morale poleg tega pasti tudi kakovost in raznovrstnost ponudbe.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje