Kaj kandidati za župana Brežic pravijo o protipoplavni zaščiti in hidroelektrarni?

Kot poročamo, prebivalci vasi Loče, ki leži ob Savi tik ob meji s Hrvaško, že več kot desetletje čakajo protipoplavno zaščito. Te nobena vlada ni niti začela graditi – ker jo vse povezujejo in pogojujejo z izgradnjo hidroelektrarne Mokrice.

Vprašanja o hidroelektrarni ter protipoplavni zaščiti Loč in sosednjih vasi smo zastavili kandidatom za župana občine Brežic.

V nedeljo se bodo za županski stolček potegovali Mojca Florjanič (skupina volilcev), Toni Glušič (Državljansko gibanje Resnica), Bojan Tičar (Prerod - stranka Vladimirja Prebiliča), Stefan Iljaž (Demokrati Anžeta Logarja) in zdajšnji župan Ivan Molan (skupina volilcev).

Ali podpirate izgradnjo HE Mokrice in če da ali ne, zakaj?

Mojca Florjanič: Da, podpiram izgradnjo HE Mokrice kot večnamenskega projekta, ki poleg proizvodnje obnovljive električne energije vključuje tudi ureditve za večjo poplavno varnost in razvoj območja. Dokončanje verige hidroelektrarn na spodnji Savi je pomembno tako z vidika energetske samooskrbe kot tudi zaradi ureditev, ki jih naše okolje nujno potrebuje. Vendar moja podpora projektu ne pomeni, da zanemarjam njegove vplive na naravo ali pomisleke prebivalcev. Projekt mora biti izveden ob doslednem spoštovanju vseh predpisanih okoljskih zahtev in ukrepov. Ob tem pa mora biti na prvem mestu tudi varnost ljudi, ki na tem območju živijo in so že predolgo izpostavljeni poplavni ogroženosti.

Toni Glušič: Gradnjo HE Mokrice podpiram. Eden od ključnih razlogov je ta, da je elektrika realno edina energija pri kateri je Slovenija trenutno sploh lahko samooskrbna, kar je ogromna stvar.

Bojan Tičar: Vprašanje ali podpiram izgradnjo HE Mokrice je v tem trenutku že prepozno. To vprašanje bi bilo potrebno postaviti, ko se je začela gradnja HE na Spodnji Savi, katere zadnji člen je HE Mokrice. HE Mokrice podpiram predvsem zaradi protipoplavni nasipov in s tem zaščito vasi in pridobitve ob HE novega mostu, ki bo skrajšal pot prebivalcem Jesenic na Dolenjskem v smeri Dobove.

Stefan Iljaž: Da, izgradnjo HE Mokrice podpiram. Gre za projekt, ki bo Sloveniji prinesel stabilen, domač in obnovljiv vir električne energije, hkrati pa je zaključek verige hidroelektrarn na spodnji Savi, ki je že zgrajena. Prepričan sem, da lahko z dobrim načrtovanjem in dosledno izvedbo omilitvenih ukrepov koristi projekta presežejo njegove slabosti. Pogoj za mojo podporo je, da se vsi dogovorjeni ukrepi za lokalno prebivalstvo in naravo tudi resnično izvedejo.

Ivan Molan: Podpiram izgradnjo HE Mokrice, ker projekt predstavlja pomemben del celovite ureditve poplavne varnosti v občini Brežice. Izgradnja HE Mokrice pomeni zagotovljeno poplavno varnost Loč, Rigonc in Mihalovca ter zaščito krajev ob Krki ter kmetijskih površin na Čateškem polju. Ureditve ob HE Mokrice bodo omogočile namakanje v kmetijstvu, možnosti za razvoj turizma, prometne povezave (nov most čez Savo in premostitev na jezovni zgradbi) in razvoj gospodarstva – tako velik državni projekt prinaša veliko priložnosti za lokalna podjetja.

Kaj bi po vašem mnenju HE Mokrice prinesla pozitivnega in/ali negativnega prebivalcem občine Brežice, posebej pa Ločam, Rigoncami in drugim vasem v neposredni bližini? Vprašanje se nanaša na samo HE, ne na protipoplavne nasipe ali drugo infrastrukturo.

Mojca Florjanič HE Mokrice bi prispevala k proizvodnji obnovljive električne energije in energetski samooskrbi Slovenije. Za občino Brežice pa je pomembno tudi vprašanje, kako takšen poseg dolgoročno vpliva na prostor, v katerem živimo. Zavedam se, da gradnja hidroelektrarne pomeni velik poseg v rečni in obrečni prostor. Spremembe vodnega režima ter posegi v habitate lahko negativno vplivajo na rastlinske in živalske vrste, ribe, ribištvo ter naravno ravnovesje območja. Tudi vplive na kmetijska zemljišča in dejavnosti ljudi, ki so od njih odvisni, je treba obravnavati resno. Zato menim, da se koristi projekta ne smejo predstavljati brez odkritega pogovora o njegovih posledicah. Okoljski ukrepi morajo biti strokovno utemeljeni, izvedeni in učinkoviti, njihovo delovanje pa je treba dolgoročno spremljati. Če želimo odgovoren razvoj, moramo znati upoštevati tako energetske potrebe kot tudi naravo in ljudi, ki tukaj živijo. Temu je namenjen postopek prevlade ene javne koristi nad drugo, ki jo je prejšnji teden sprejela Vlada. Torej presoja na eni strani koristi proizvodnje trajnostne električne energije nad vplivi na naravo oziroma ohranjanje narave.

Toni Glušič: Postavitev HE težko gledamo iz osebnega pogleda ali pogleda lokalnega prebivalstva. Energetska oskrba je strateškega pomena in mi vsi smo vedno bolj odvisni od elektrike. Pri postavitvi skoraj vsakega tovrstnega objekta pride tudi do določene degradacije okolja. Definitivno, pa je potrebno k načrtovanju in gradnji pristopit odgovorno, da so negativne posledice čim manjše.

Bojan Tičar: Ne moremo se izogniti vprašanjem glede cestne infrastrukture. HE Mokrice zavirajo izgradnjo novega mostu kateri je v sklopu HE Mokrice, prav tako posledično zavirajo izgradnjo vzhodne obvoznice Brežic, ki naj bi bila ključnega pomena za razvoj gospodarske cone Brezina. Absolutno je potrebno projekt novega mostu za Brežice izvzeti iz projekta HE Mokrice. Most (temeljenje mostu) preprojektirati in izgradnjo mostu peljati kot samostojni projekt. Iz projekta HE Mokrice je potrebno izvzeti tudi vse protipoplavne nasipe – tako ob Savi kot ob Sotli – in sedaj takoj zaščititi vasi Mihalovec, Loče, Rigonce in Veliki Obrež. S takšnim pristopom se bo zagotovilo normalen razvoj Občine Brežice, saj je več kot očitno, da zadeva tako kot je sedaj zastavljena, ne gre naprej in to pomeni za Občino Brežice nazadovanje. Škoda je, da Brežice niso pridobile nobenega mostu ob izgradnji HE Brežice, kar je bilo gor vodno pri vseh elektrarnah normalno da so se gradili mostovi. Brežice imajo žal most čez Savo in Krko iz časa Avstro-ogrske in drugi most čez Savo iz časa SFRJ oziroma je bil zgrajen v 70.letih prejšnjega stoletja za prevoz reaktorja v NEK. Glede na izgradnjo (oziroma neizgradnjo) športno rekreativnega parka ob akumulacijskim jezeru HE Brežice, me je strah, da tudi vasi ob HE Mokrice ne bodo imele nobene koristi od HE Mokrice – razen namakanja polj v primeru uspešnega dogovora vseh vpletenih.

Stefan Iljaž: Pozitivno: Prihodki občine iz naslova koncesnine in drugih dajatev, ki jih lahko namenimo lokalnemu razvoju, infrastrukturi in društvom. Nova delovna mesta v času gradnje in dolgoročno posredna zaposlitev pri vzdrževanju, storitvah in turizmu. Stabilizacija vodnega režima in višje podtalnice na določenih območjih, kar lahko koristi nekaterim dejavnostim. Možnost razvoja rekreacije in turizma ob akumulaciji (kolesarjenje, ribolov, vodni športi), če jo ustrezno uredimo. Prispevek k energetski neodvisnosti in zmanjšanju izpustov ogljika.

Negativno: Obdobje gradnje prinaša hrup, promet in prah. Sprememba krajine in vsakdanjega življenja ob reki. Vpliv na podtalnico, ki ga je treba skrbno spremljati.

Kaj menite o negativnih učinkih izgradnje HE, kot so izguba več kot 200 hektarjev najboljše kmetijske zemlje, škoda za naravo ter izguba za ribiče in lovce zaradi uničenja habitatov?

Mojca Florjanič: To so resni pomisleki, ki jih ne smemo odpraviti z enostavnim odgovorom, da je projekt v javnem interesu. Kmetijska zemljišča so pomemben vir pridelave hrane in jih moramo varovati, naravni habitati pa so nenadomestljiv del našega okolja. Prav tako je treba spoštovati ljudi, ki so s svojim delom in načinom življenja povezani z reko in njenim ekosistemom. Zavedam se, da vseh vplivov velikega posega v prostor ni mogoče preprosto odpraviti ali v celoti nadomestiti.

Zato morajo biti omilitveni in izravnalni ukrepi konkretni, strokovno ustrezni in preverljivi. Odločitev o prevladi javne koristi energetike nad javno koristjo ohranjanja narave ne pomeni, da naravovarstveni pomisleki niso pomembni ali da so vsi vplivi s tem odpravljeni. Pri presoji projekta je treba pošteno predstaviti tako njegove koristi kot tudi okoljsko in družbeno ceno. Podpora HE Mokrice zame pomeni podporo odgovorni izvedbi, ne pa brezpogojnega spregleda njenih posledic.

Toni Glušič: Seveda, osebno me ta podatek vznemiri in imam pomisleke, vendar glede že na zgoraj povedano, je elektrika trenutno naša nepogrešljiva energija in tudi edina, katero realno v danem trenutku lahko sami pridobivamo.

Bojan Tičar: Sama HE Mokrice bo s svojim akumulacijskim jezerom zagotovila možnost za namakanje dobovskega polja. V kolikor bodo vsi pristojni deležniki namakalni sistem podprli in ga tudi potem realizirali, je to za kmetijstvo pridobitev, kljub izgubi obdelovalnih površin. Smatram, da lahko namakalni sistem omogoči večji donos na preostalih površinah dobovskega polja. Ob tako velikem posegu v naravo je le to potrebno omiliti z raznimi ukrepi, tako za divjad kot tudi za ribe in vodni živelj. Za mnenje je potrebno izključno vprašati domače, lokalne ribiče in lovce, kajti mnenja sem, da je samo njim mar za naše lokalno naravno okolje. Fokus mora biti na ohranitvi okolja in živali (in ne pravno obmetavanje).

Stefan Iljaž: Te pomisleke jemljem resno, ne podcenjujem jih. Izguba kmetijske zemlje je prava izguba, zato mora biti odškodovanje pošteno: zamenjava zemljišč čim bližje, po tržnih in ne po minimalnih vrednostih, ter prednostna pomoč prizadetim kmetom. Za naravo in ribiče so nujni dejanski ukrepi: ribje steze, nadomestni habitati, revitalizacija stranskih rokavov in vodnih površin ter dolgoročni monitoring. Lovskim in ribiškim družinam moramo zagotoviti vključenost v načrtovanje ukrepov, ne le obveščanje po koncu. Izkušnje z drugimi HE na Savi kažejo, da je mogoče s pravimi ukrepi ohraniti veliko biodiverzitete in ustvariti nove vrednosti, vendar le, če se ukrepi res izvedejo in nadzorujejo.

Ivan Molan: Zavedam se, da izgradnja HE Mokrice prinaša tudi negativne učinke v prostor. Na podlagi predstavljenih študij ocenjujem, da bodo izvedeni obsežni omilitveni in izravnalni ukrepi na koncu prinesli več pozitivnih kot negativnih posledic ob izgradnji.

Društvo za preučevanje rib Slovenije se bo po napovedih pritožilo na vladno odločitev. Postopek izgradnje bi se lahko vlekel še mesece ali leta. Ali se boste kot župan/ja zavzeli za to, da se ne glede na usodo HE Mokrice z izgradnjo protipoplavne zaščite za Loče in Rigonce začne takoj? Če da, zakaj, če ne, zakaj ne?

Mojca Florjanič: Da, odločno. Varnost ljudi pred poplavami mora biti prva prioriteta in ne sme biti odvisna izključno od usode projekta HE Mokrice. Podpiram HE Mokrice, saj projekt poleg proizvodnje obnovljive električne energije vključuje tudi pomembne protipoplavne ureditve. Vendar to ne sme pomeniti, da prebivalci Loč in Rigonc še naprej čakajo, medtem ko se postopki za hidroelektrarno vlečejo leta. Od države, predvsem pristojnega ministrstva in Direkcije Republike Slovenije za vode, pričakujem, da že zdaj pripravi jasen načrt, kako zagotoviti poplavno varnost teh naselij tudi v primeru, če HE Mokrice ne bo zgrajena. Ta načrt mora opredeliti izvedljive tehnične rešitve, potrebne postopke, financiranje in časovnico.Kot županja bom pri tem vztrajala in od pristojnih zahtevala konkretne odgovore ter ukrepanje. Občina mora aktivno sodelovati, povezovati prebivalce in pristojne institucije ter narediti vse, kar je v njeni pristojnosti, da se rešitve čim prej uresničijo. Ljudje v Ločah in Rigoncah ne smejo biti talci dolgotrajnih postopkov. Če bo HE Mokrice zgrajena, mora biti poplavna zaščita ustrezno izvedena v okviru projekta. Če ne bo, mora država že imeti pripravljen načrt B. Varnost ljudi ne more čakati na razplet vseh postopkov. To je že v prejšnjem mandatu zagovarjala tudi brežiška poslanka mag. Nataša Avšič Bogovič.

Toni Glušič: Vsekakor podpiram izgradnjo vsake učinkovite zaščite proti poplavam, vendar osebno upam, da se vsi deležniki prej dogovorijo in se omenjena protipoplavna zaščita gradi vzporedno z gradnjo HE Mokrice.

Bojan Tičar: Ob pritožbah raznih društev na HE Mokrice je jasno, da bo blokada izgradnje HE Mokrice trajala še leta in ne samo mesece. Popolnoma jasno je, da je potrebno ločeno takoj pristopiti k izgradnji protipoplavnih nasipov ob Savi in Sotli, prav tako je potrebno ločeno zgraditi nov most v Brežicah, za kar se bom seveda zavzemal. Nov most je potreben za vse prebivalce občine Brežice. Žalosti me, da do sedaj ni ne občinska in tudi ne bilo katera državna oblast uvidela, da s svojo neaktivnostjo zavira razvoj občine Brežice oziroma škodi neposredno ljudem, ki živijo ob reki Savi.

Stefan Iljaž: Da. Varnost ljudi in njihovega premoženja ne sme biti talec dolgotrajnih postopkov. Če se bo Društvo za preučevanje rib Slovenije pritožilo in se bo postopek zavlekel za mesece ali leta, krajani Loč in Rigonc ne smejo še naprej živeti pod grožnjo poplav. Zato se bom zavzel, da se protipoplavna zaščita začne graditi takoj, kjer je to pravno in tehnično izvedljivo neodvisno od HE. Aktivno bom pritiskal na državo, Direkcijo za vode in pristojno ministrstvo za jasen časovni načrt in zagotovljena sredstva ter krajane redno obveščal o napredku. Poplave namreč ne čakajo na sodne odločitve.

Ivan Molan: Protipoplavne zaščite v občini Brežice ni smiselno obravnavati ločeno od HE Mokrice, saj so vodnogospodarske, tehnične in prostorske ureditve medsebojno povezane in morajo zagotavljati celovito poplavno varnost.

Po strokovnih študijah učinkovita protipoplavna zaščita ni mogoča zgolj z gradnjo nasipov, temveč zahteva v vsakem primeru tudi poglabljanje in ureditev struge Save ter njenih vodotokov. Ločeno izvajanje bi povzročilo neusklajene rešitve, dodatne stroške in celo poslabšanje vodnega režima Save na meji med Slovenijo in Hrvaško.

Pomemben razlog je tudi zagotavljanje ustreznega gradbenega materiala za nasipe. Projekt HE Mokrice predvideva približno 2,2 milijona m³ izkopnega materiala, ki se lahko uporabi za gradnjo protipoplavnih nasipov in spremljajočih ureditev. Takšno količino materiala je skoraj nemogoče zagotoviti drugače kot pri izkopu za akumulacijsko jezero.

Ključni interes občine Brežice je dolgoročno učinkovita poplavna varnost prebivalcev, ne pa parcialne rešitve, ki bi lahko povzročile dodatne stroške, zamude in nove posege v prostor.