Zakaj v vseh občinah v nedeljo ne bo mogoče oddati preferenčnega glasu

Na nedeljskih lokalnih volitvah bodo volilci v 212 občinah izbirali župane in občinske oziroma mestne svetnike. Ponekod bodo volili tudi predstavnike krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti.

Za župansko funkcijo se skupaj poteguje 614 kandidatov. Kjer v prvem krogu župana ne bodo izvolili, bo drugi krog županskih volitev potekal 29. novembra.

Župane se voli neposredno – volilec glasuje tako, da na listi obkroži številko pred enim od kandidatov. V prvem krogu se pomerijo vsi kandidati. Če eden od njih dobi več kot 50 odstotkov glasov, je zmagovalec že po prvem krogu, sicer pa gresta kandidata z najboljšim volilnim rezultatom v drugi krog.

Če več županskih kandidatov dobi enako najvišje število glasov ali če sta dva ali več kandidatov dobila enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za drugi krog volitev določi z žrebom. V drugem krogu je zmagovalec tisti kandidat, ki prejme večje število glasov. Če oba kandidata dobita enako število glasov, pa o zmagovalcu prav tako odloča žreb.

Pri volitvah svetnikov v večini občin mogoča tudi oddaja preferenčnega glasu

Volitve v občinski oziroma mestni svet medtem potekajo le v prvem krogu lokalnih volitev, način glasovanja pa je odvisen od števila svetnikov.

Občinski svet lahko šteje od sedem do 45 članov, odvisno od velikosti občine. Kadar je svetnikov od sedem do enajst, se ti volijo po večinskem volilnem sistemu. Volilec torej izbira posamezne kandidate, na listi pa lahko obkroži največ toliko kandidatov, kolikor članov občinskega sveta volijo v volilni enoti, lahko pa tudi manj. Dovoljeno število je navedeno na glasovnici.

Kadar je svetnikov od 12 do 45, pa se ti volijo po proporcionalnem volilnem sistemu. V tem primeru se ne glasuje o posameznih kandidatih, ampak o celotnem seznamu oziroma listi kandidatov. Volilec glasuje tako, da obkroži zaporedno številko liste. Če želi kateremu od kandidatov z liste dati prednost pri izvolitvi za svetnika, lahko odda preferenčni glas. To naredi tako, da v predvideni prostor (okence) ob listi ali imenu kandidata vpiše zaporedno številko kandidata. Preferenčni glas ni obvezen, volilec pa ga lahko nameni samo enemu kandidatu z izbrane liste.

Volitve članov občinskih svetov po večinskem sistemu se izvajajo v 65 občinah, v ostalih 147 občinah pa po proporcionalnem načelu, so za STA oktobra pojasnili na ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj.

Svetniki, ki so predstavniki italijanske ali madžarske narodne skupnosti oziroma romske skupnosti, so voljeni po večinskem volilnem sistemu.

V katerem primeru se mandati razdelijo glede na število prejetih preferenčnih glasov?

Na lokalnih volitvah ni zakonskega predpisanega volilnega praga tako denimo pri državnozborskih volitvah, kjer velja štiriodstotni parlamentarni prag. V občinah, kjer se svetnike voli po večinskem sistemu, so izvoljeni tisti kandidati, ki so prejeli največ glasov. Velja sistem relativne večine, kar pomeni, da kandidatu ni treba zbrati več kot polovice vseh glasov, ampak za izvolitev zadostuje že en glas več od prvega neizvoljenega kandidata.

V tistih občinah, kjer svetnike volijo po proporcionalnem sistemu in glasujejo o listi kandidatov, pa vlogo igra tudi velikost občin. Če je občina ena sama volilna enota, se uporablja D'Hondtov sistem. Število glasov za posamezno listo se deli z vsemi števili od ena do števila vseh članov sveta. Dobljene količnike se razvrsti od največjega do najmanjšega, lista pa dobi toliko mandatov, kolikor njenih količnikov se uvrsti med najvišje.

Če je občina razdeljena na več volilnih enot, pa se število mandatov, ki jih prejme lista v volilni enoti, ugotovi s količnikom, ki se izračuna tako, da se skupno število glasov, ki so bili oddani za vse liste kandidatov v volilni enoti, deli s številom članov občinskega sveta, ki se volijo v volilni enoti. S tem količnikom se deli število glasov za listo. Listi pripada toliko mandatov, kolikokrat je količnik vsebovan v številu glasov za listo. Nerazdeljeni preostanki mandatov se nato na ravni celotne občine razdelijo med istoimenske liste po D'Hondtovem sistemu.

Kandidati so izvoljeni po vrstnem redu na listi, razen če je najmanj četrtina volilcev, ki so glasovali za posamezno listo, oddala preferenčne glasove za kandidate z liste in če je posamezni kandidat prejel več kot deset odstotkov vseh glasov, ki jih je prejela njegova kandidatna lista. Če sta torej izpolnjena oba pogoja, se mandati znotraj liste razdelijo glede na število prejetih preferenčnih glasov.