Sredozemlje, kot smo ga poznali, je morda za vedno izgubljeno

"Sredozemlje naših dedkov, naših starejših in starih Grkov je za vedno izgubljeno. Veliko teh sprememb je nepopravljivih," je za tiskovno agencijo AP dejal morski biolog Ernesto Azzuro iz italijanskega Nacionalnega raziskovalnega sveta.

Glavni vzrok segrevanja morja so podnebne spremembe, ki jih povzroča predvsem izgorevanje fosilnih goriv – nafte, premoga in plina. Sredozemlje je še posebej ranljivo, saj gre za skoraj zaprt "bazen", iz katerega se toplota ne more razpršiti tako kot v drugih odprtih morjih in oceanih.

Morje bi se lahko do konca stoletja segrelo za šest stopinj

Sredozemlje sicer velja za eno izmed žarišč podnebnih sprememb. Po znanstvenih ocenah bi se lahko temperatura njegovih voda do leta 2100 dvignila za dve do šest stopinj Celzija, medtem ko bodo morski vročinski valovi postajali vse pogostejši in intenzivnejši.

Toplejše morje ustreza vrstam, ki v Sredozemlje vstopajo predvsem skozi Sueški prekop. Med njimi so strupena napihovalka, plamenka in zajčje ribe (morski kunci), ki se pospešeno širijo proti zahodu, vključno z območji ob Italiji, Franciji in Španiji.

Plamenka je bila v vzhodnem Sredozemlju prvič opažena leta 2012, nato pa se je hitro razširila proti zahodu. Njene strupene bodice lahko hudo poškodujejo ljudi, napihovalka pa je strupena in tudi smrtonosna ob zaužitju.

V Sredozemlju identificirali že okoli 1.000 tujerodnih invazivnih vrst

Po besedah Azzura je bilo v Sredozemskem morju doslej identificiranih okoli 1.000 invazivnih vrst, od katerih se jih je približno 800 že trajno naselilo. Posledice so še posebej vidne v vzhodnem Sredozemlju, kjer je v plitvih vodah izginilo 93 odstotkov populacije mehkužcev. Na Cipru so plamenke izpodrinile nekatere avtohtone vrste, ki so bile tradicionalno pomembne za ribiče, kot je na primer bradač.

Veliko škodo povzročajo tudi zajčje ribe, ki požirajo alge z morskega dna. S tem uničujejo življenjski prostor, ki ga potrebujejo številne domače vrste.

"Sredozemlje bo še siromašnejše in bo imelo še manj vrst, saj podnebne spremembe, zlasti v njegovem vzhodnem delu, ustvarjajo pogoje, ki niso več primerni za avtohtone vrste," je dejal Azzuro.

Priljubljene klapavice zaradi vročega morja poginjajo

Množično poginjajo tudi v kulinariki zelo priljubljene klapavice oziroma dagnje ob italijanski obali Jadranskega morja. Zaradi vročega morja, ki je na nekaterih predelih preseglo 30 stopinj Celzija, so ponekod zaznali množični pogin teh školjk. Tudi na slovenskih gojiščih letos beležijo zelo obsežne izgube odraslih klapavic in mladic.

"Pogin je bil spektakularen. Če ne najdemo populacij, ki bi lahko preživele v novih podnebnih pogojih, prihodnost klapavic, vsaj v Jadranskem morju, ni svetla," je dejal Azzuro.

Po ocenah strokovnjakov širjenja tujerodnih invazivnih vrst ni več mogoče povsem ustaviti, lahko pa omejimo njihove negativne vplive. Ena od rešitev je načrten lov užitnih vrst, kot je plamenka, in njihova vključitev v kulinarično ponudbo, druga pa je povečan odlov strupenih tujerodnih vrst.