So cene na Hrvaškem res previsoke? Nemcu, ki dopustuje na Braču, odgovoril domačin

Obiskovalci Hrvaške vse pogosteje razpravljajo o tamkajšnjih cenah in se sprašujejo, ali je država postala predraga. Mnogi svoja mnenja delijo na spletu, tako je denimo v nedeljo na portalu Kroatien-Nachrichten.de nemški podjetnik Christoph iz Frankfurta, ki že leta dopustuje na Hrvaškem, objavil odprto pismo, v katerem je opozoril na spremembe, ki jih je v zadnjih letih na otoku zaznal.

"Dragi prijatelji na Braču, dragi prijatelji na Hrvaškem, po 18 letih čutim potrebo, da napišem nekaj besed, ki jih že dolgo nosim v sebi," je Nemec zapisal v pismu, v katerem je opozoril, da so cene na otoku postale previsoke.

"Kot podjetnik zelo dobro razumem potrebo po dobičku," je nadaljeval in dodal, da mu je povsem jasno, da so se stroški v zadnjih letih močno zvišali, vse od hrane in energije do storitev in nepremičnin.

Med drugim je na primer opazil, da je za porcijo čevapčičev ali pleskavice v preteklosti odštel 70 kun (okoli 9 evrov), sedaj pa isti obrok na otoku stane od 20 do 25 evrov.

Po njegovih navedbah nobena razumna oseba ne pričakuje, da bodo cene leta 2026 enake kot pred 16 leti, vendar današnjih razmer po njegovem mnenju ni več mogoče utemeljiti zgolj z naraščajočimi stroški.

Ocenil je, da pri postavljanju cen v ospredju niso več vprašanja "Koliko stane moja storitev?", "Koliko naj zaslužim?" in "Kakšna je poštena cena tako zame kot za gosta?". Namesto tega se vse bolj pojavlja vprašanje o tem, koliko več je gost še pripravljen plačati. "Prav to me skrbi," je dodal.

"Če mi Brač ne bi pomenil ničesar, ne bi pisal tega pisma. Nekega dne preprosto ne bi več prišel. A po 18 letih ni več tako preprosto," je sklenil Nemec. Ob tem je zapisal še, da so zaupanje ter občutek dobrodošlice in pripadnosti vredni veliko več kot dodaten evro zaslužka.

Oster odziv hrvaškega analitika, ki se je rodil na Braču

Dan kasneje pa se je na pismo odzval ekonomski analitik Petar Vušković, rojen na Braču, ki se z zapisanim ni strinjal. Kot je poudaril, se turisti ne bi smeli oklepati nekdanjega načina življenja na otoku, temveč bi moral gledati "skozi prizmo današnjega tržnega gospodarstva".

Čeprav je Nemec med drugim menil, da turisti ne bi smeli plačevati za storitve, kot so na primer tuši na plažah, je Vušković menil nasprotno. "Če uporabnik ne plača za storitev, jo mora plačati nekdo drug. In na otoku smo pogosto mi - otočani - tisti, ki plačamo," je poudaril. Ob tem je turista opomnil še, da so nekateri tuši in parkirišča na Braču še vedno brezplačni.

Obenem je izpostavil več razlik med Bračem in mestih v Nemčiji. Po njegovih opaženjih so javna stranišča, plaže in številne razgledne točke na Braču brezplačni, medtem ko bi zanje v Nemčiji in drugod po Evropi morali odšteti nekaj denarja.

"Brač ni več Brač pred dvajsetimi leti, tako kot Hrvaška ni več takšna, kot je bila v času socialističnega gospodarstva," je še poudaril. "Ne moremo si hkrati želeti višjih plač, višjega standarda, razvitega turizma, boljše infrastrukture, kakovostnejših storitev, večjih naložb in večje kupne moči ter pričakovati, da bodo cene ostale takšne kot nekoč."

"Seveda lahko obžalujemo čas, ko je bilo življenje preprostejše in so bile nekatere stvari cenejše. Kot Bračan razumem to nostalgijo. Ampak nostalgija ni ekonomski model," je še poudaril v odzivu.