So pari z veliko starostno razliko srečnejši? Kaj pravi znanost

Razmerja z veliko starostno razliko niso nič novega, vendar v družbi še vedno povzročajo nerazumevanje in mnogi jih pogosto odpisujejo kot "minljivo fazo".

Takšna razmerja pogosto spremljajo družbeno obsojanje in celo slabšalni izrazi, ki so usmerjeni predvsem proti ženskam, piše revija Psychology Today.

Hkrati se vse bolj zavedamo potrebe po sprejemanju odnosov, ki odstopajo od tradicionalnih norm, saj se sama definicija "idealnega odnosa" hitro spreminja.

Kot v reviji piše psiholog dr. Mark Travers, znanstvene raziskave ponujajo več spoznanj, ki pomagajo bolje razumeti odnose z razliko v starosti.

Koliko mlajše ali starejše partnerje smo večinoma pripravljeni sprejeti?

Vsaka znanstvena razprava o odnosih in spolnosti bi morala upoštevati njihovo evolucijsko funkcijo, ki je preživetje vrste. S tega vidika ni presenetljivo, da moški kažejo prednost ženskam v njihovih najbolj plodnih letih.

Evolucijska psihologa Sascha Schwarz in Manfred Hassebrauck v članku, objavljenem leta 2012 v reviji Human Nature, pišeta: "Reproduktivna sposobnost ni enaka skozi vse življenje. Ženske po menopavzi ne morejo imeti bioloških otrok, za razliko od moških, ki nimajo takšne neposredne biološke omejitve."

Prav tako ni presenetljivo, da imajo ženske raje moške, ki so sposobni zagotoviti sredstva za vzgojo otrok.

Schwarz in Hassebrauck navajata: "Ženske v svoje potomce vlagajo več kot moški, na primer skozi nosečnost. Zato imajo raje predane, dolgoročne odnose in iščejo partnerje, ki so sposobni in pripravljeni vlagati vanje in v potencialne otroke."

Ko združimo ti dve dejstvi, postane bolj jasno, zakaj so v razmerjih z razliko v starosti moški bolj verjetno starejši partnerji.

Mlajše ženske so na vrhuncu svoje reproduktivne sposobnosti, medtem ko imajo starejši moški na splošno več sredstev za vlaganje v družino.

Raziskave to potrjujejo.

Klasična študija iz leta 1945 je pokazala, da imajo moški raje partnerke, ki so približno 2,5 leta mlajše, ženske pa imajo raje partnerje, ki so približno 3,5 leta starejši.

Novejše študije kažejo, da se ta vzorec ni spremenil.

Kakšne starostne razlike veljajo za "sprejemljive"?

Situacija postane še bolj zanimiva, ko namesto analize "idealne" starosti partnerja analiziramo, kaj ljudje smatrajo za "sprejemljivo".

Že omenjena študija iz leta 2012 je na primer pokazala, da moški v povprečju sprejemajo razmerja z ženskami, ki so do deset let mlajše in do 4,5 leta starejše od njih. Ženske pa sprejemajo partnerje, ki so do osem let starejši in do pet let mlajši.

Pomembno je omeniti, da se te meje s starostjo spreminjajo.

"Ko moški postajajo starejši, postajajo bolj odprti za odnose z bistveno mlajšimi ženskami, vendar zgornja starostna meja za partnerko, ki bi jo sprejeli, na splošno ostaja enaka."

Po drugi strani pa se ženske s starostjo bolj nagibajo k mlajšim moškim, medtem ko se zgornja starostna meja za partnerja, ki bi ga sprejele, znižuje," navajajo raziskovalci.

Avtorji študije pojasnjujejo, da ženske s staranjem manj verjetno izbirajo starejše moške, ker je statistična dolgoživost na strani žensk. V Nemčiji na primer ženske živijo v povprečju pet let dlje kot moški.

Razlika v letih in sreča v razmerju

Morda najpomembnejše vprašanje se nanaša na občutek sreče v odnosih z razliko v letih. Osnovni sklep je, da je lahko vsaka vrsta odnosa srečna, če so izpolnjeni pravi pogoji.

Vendar pa znanost ponuja namige o tem, katere kombinacije imajo večjo verjetnost za uspeh.

Študija, objavljena leta 2017 v reviji Journal of Population Economics, je pokazala, da se tako moški kot ženske počutijo srečnejše z mlajšimi zakonci.

Vendar pa je ta prednost sreče lahko kratkotrajna.

Avtorji pišejo: "Zadovoljstvo v zakonu sčasoma upada, pri parih z razliko v starosti pa je ta upad hitrejši kot pri vrstnikih. Ta razvoj izniči začetne, višje ravni zadovoljstva, ki jih čutijo moški, poročeni z mlajšimi ženskami, in ženske, poročene z mlajšimi moškimi."

Kot možno razlago raziskovalci navajajo, da so pari z razliko v starosti lahko manj odporni na življenjske in partnerske izzive kot pari podobne starosti.

Po drugi strani pa nekatere druge raziskave kažejo, da pari z razliko v starosti, ki jim uspe preživeti, čutijo manj ljubosumja in kažejo bolj nesebično obliko ljubezni kot njihovi vrstniki.

Znanost potrjuje, da obstaja močna evolucijska osnova za odnose z razliko v starosti. Prav tako nakazuje, da takšni odnosi, ki so včasih družbeni tabu, prinašajo svoje edinstvene izzive. Vendar pa so lahko, če so zgrajeni na zdravih temeljih, prav tako izpolnjujoči kot kateri koli drug odnos.