Učinek gnilega jabolka. Ali lažje kršimo pravila, če vidimo druge, da jih?

Stari rek pravi, da eno gnilo jabolko pokvari vsa druga. Nova raziskava človeškega vedenja pa to morda potrjuje, poroča britanski The Guardian.

Seveda ne gre za prava jabolka, pač pa za ljudi, ki kršijo pravila in ki jih drugi označujejo za "gnila jabolka".

"Veliko ljudi misli, da se odločajo bolj ali manj samostojno, zlasti v individualističnih kulturah, iz katerih prihajamo, denimo na Nizozemskem in v Združenem kraljestvu.

Toda v resnici na nas v številnih, res številnih primerih močno vpliva to, kar počnejo drugi," je za britanski časnik dejal dr. Lucas Molleman z univerze v Amsterdamu, prvi avtor raziskave o tem, kako se posamezniki v družbenem okolju odločajo o kršenju pravil.

Raziskovalci so ugotovili, da se lahko splošno spoštovanje pravil hitro sprevrže v množično kršenje, kadar ljudje sami začnejo pravila kršiti še izraziteje, kot so to opazili pri drugih.

V znanstveni reviji Proceedings of the Royal Society B so Molleman in sodelavci opisali spletni poskus, v katerem je sodelovalo 750 ljudi iz ZDA.

Udeležence so izbrali tudi glede na njihovo politično prepričanje in med udeleženci je bilo približno enako število republikancev in demokratov.

Raziskovalci so vsakemu udeležencu naročili, naj opravi spletno nalogo, pri kateri so na zaslonu videli vrsto 100 kvadratkov, po katerih se je premikal animirani "zvezdni utrinek". Posamezni kvadratki so pri tem zasvetili z različno intenzivnostjo.

Naloga udeležencev je bila izbrati kvadratek, ki je zasvetil najmočneje. Za pravilno izbiro so prejeli denarno nagrado.

Sistem nagrajevanja pa je bil zasnovan tako, da so za izbiro kvadratka bolj desno od pravilnega prejeli več denarja. Tako so lahko povečali svoj zaslužek.

Po prvi odločitvi so udeleženci izvedeli, kateri kvadratek je izbral udeleženec pred njimi, ali je s tem kršil pravila, kako močno jih je kršil in kakšna je bila njegova politična pripadnost.

Nato so lahko svojo izbiro spremenili. Raziskovalci so tako preverjali, ali bodo udeleženci po opazovanju drugih začeli bolj ali manj kršiti pravila. Postopek so ponovili šestkrat.

Opazovanje drugih vpliva na naše odločitve

Rezultati so pokazali, da so udeleženci pravila pogosto kršili že pri svojih prvih odločitvah. V 23 odstotkih primerov so namreč izbrali kvadratke, ki so prinašali najvišjo nagrado.

Toda pomembno je bilo tudi ravnanje drugih.

Ko so udeleženci videli, da drugi spoštujejo pravila, so jih tudi sami nekoliko redkeje kršili.

Nasprotno pa so jih ob opazovanju manjših kršitev, ki so drugim prinašale korist – denimo izbire kvadratka, ki je bil za tretjino celotne vrste bolj desno od pravilnega – nekoliko pogosteje kršili.

Ključna ugotovitev je bila, da so udeleženci ob opazovanju drugih, ki so očitno in brez zadržkov kršili pravila, začeli tudi sami bistveno izraziteje kršiti pravila. V nekaterih primerih so šli celo dlje od kršitev, ki so jih opazovali.

Ljudje z enakimi političnimi stališči močneje vplivajo drug na drugega

Raziskovalna skupina je ugotovila, da je bil ta vpliv izrazitejši, kadar so imeli udeleženci podobna politična prepričanja kot osebe, katerih odločitve so opazovali.

Po Mollemanovih besedah se to ujema z drugimi raziskavami, ki kažejo, da ljudje z enakimi političnimi stališči močneje vplivajo drug na drugega.

Raziskovalci so nato z računalniškimi simulacijami preverili, kako bi se vedenje, opaženo med poskusom, razvijalo v večji skupini. Rezultati so pokazali, da lahko razmere hitro uidejo izpod nadzora.

"Manjšina posameznikov, ki stopnjujejo kršitve in gredo dlje od tistih, ki jih opazijo pri drugih, lahko povzroči, da celotna skupina izgubi nadzor nad svojim ravnanjem," je dejal Molleman.

Ob tem je poudaril, da je približno tretjina udeležencev dosledno spoštovala pravila, čeprav jim to ni prineslo najvišje nagrade.

Pomislek: rezultati ne potrjujejo nalezljivosti vedenja

Profesor Stephen Reicher z univerze St. Andrews na Škotskem, ki pri raziskavi ni sodeloval, je opozoril na nekatere njene omejitve.

Med drugim je izpostavil, da je bil poskus zasnovan abstraktno in da kršenje pravil ni prinašalo nobenih kazni. Zato po njegovih besedah še ni dokazano, v kolikšni meri je mogoče ugotovitve prenesti na resnične življenjske okoliščine.

Reicher je prav tako poudaril, da rezultati ne potrjujejo predstave o nekakšni nalezljivosti vedenja.

Nasprotno, kažejo, da je vpliv drugih na naše ravnanje odvisen od tega, kdo ti ljudje so.

"To je pomembno, saj pomeni, da se na primer nemirom ne pridružimo zgolj zato, ker vidimo druge, ki sodelujejo v njih," je dejal.

"Pravzaprav se številni ljudje na nemire odzovejo tako, da po njihovem koncu pomagajo pri čiščenju in odpravljanju posledic."